"V veliko veselje mi je, da sovico vidim v tako dobrem stanju. Sicer pa policija poleg vseh ostalih nalog opravlja tudi naloge zavarovanja okolja. Naše osnovno načelo je - pustimo zanamcem naravo takšno, kot so jo nam predniki. Načelo, ki bi se ga morali držati vsi," je ob izpustu velikega skovika v gozdove Notranjskega regijskega parka povedal policist Bogdan Paternost, ki je mladiča 22. julija našel pred Policijsko postajo Cerknica.
Izpust sove v naravo so policisti pospremili s prisotnostjo dveh konjenikov in policistke na kolesu. Sova je sicer v naravo poletela iz rok strokovnjakinje za sove v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Tjaše Zagoršek, so sporočili iz Notranjskega regijskega parka, ki je ob najdbi sove policiste napotilo na društvo.
Predstavniki društva, ki je najdenega mladiča prevzelo in ga predalo v oskrbo na Muto, so ugotovili, da gre za samico. Sovico so tudi obročkali, kar pomeni, da je dobila številko, po kateri jo bodo prepoznali, če jo bo v prihodnosti kdo našel.
Sova, ki prezimi v podsaharski Afriki
Veliki skovik je druga najmanjša vrsta sove pri nas, v višino meri le 19 centimetrov. To je naša edina sova selivka, ki zimo preživi v podsaharski Afriki. Tako mlado sovo kmalu čaka dolga pot na omenjeno celino.
V Sloveniji je veliki skovik po pravilniku o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst uvrščen na rdeči seznam, in sicer v kategorijo močno ogroženih vrst, v katero so uvrščene vrste, katerih obstanek na območju Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, piše na spletni strani Notranjskega regijskega parka.
V Sloveniji gnezdeča populacija šteje med 600 in 1000 parov. Najmočnejša gnezditvena populacija je na območju Slovenske Istre, sledijo Kras, Goričko in Ljubljansko barje. Prav tako je gnezdenje velikega skovika zabeleženo na območju Gorenjske (Bled, Lesce, Radovljica) in Kozjanskega ter tudi na pivško-cerkniškem območju in območju Snežnika in Banjšic.
Velikega skovika ogroža predvsem izginjanje travnikov zaradi premene v njive ali zaraščanje krajine z gozdom, propadanje in izginjanje visokodebelnih sadovnjakov, urbanizacija in z njo povezave spremembe v urejanju okolic hiš, uporaba strupov proti bramorju in polžemori, ki so za ptice pogubni.
Največja evropska populacija velikega skovika sicer gnezdi na Iberskem polotoku, kjer je po ocenah med 32.000 in 41.000 parov. Hrvaška populacija velja za drugo največjo v Evropi takoj za špansko in je ocenjena na okoli 21.000 gnezdečih parov, kar predstavlja četrtino celotne evropske populacije, še piše na spletni strani parka.
