Danes je na svetu živih le še nekaj ljudi, ki se lahko spomnijo, kako je bilo, ko je svet po moriji prve svetovne vojne zajela še druga, bolj smrtonosna: pandemija gripe.
Španska gripa, kot so jo poimenovali, naj bi svoj smrtonosni pohod začela že pred koncem vojne, v vojaških jarkih na bojiščih ob francoski meji, kjer so vladale zelo nehigienske razmere, in so zato bili pravo gojišče za bolezen.
Novembra 1918 se je vojna končala, toda ko so se vojaki vrnili na svoje domove, so s seboj odnesli tudi gripo, ki je v naslednjih dveh letih po svetu pobrala, tako ocenjujejo, med 50 in 100 milijoni življenj, več kot svetovna vojna, ki je terjala "samo" 20 milijonov.
Tudi potem je svet zajelo še nekaj pandemij, vendar nobena izmed njih ni zajela tolikšnega števila ljudi in bila tako smrtnosna.
Vzporednice s Covid-19
Čeprav sedanja pandemija Covid-19 (na srečo, ali pa še) ni tako smrtonosna, kot je bila španska gripa, pa med njima obstaja nekaj vzporednic.
Tako Covid-19 kot španska gripa sta ubijali predvsem zaradi pljučnic, ki so se razvile ob okužbi. Obe sta najbolj prizadeli ostarele in ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, vendar sta terjali tudi življenja mladih in zdravih ljudi brez spremljevalnih obolenj, predvsem zaradi pojava t.i. "citokinske nevihte" - pretiranega odziva imunskega sistema, ki ima za posledico, da pljuča zalije tekočina, s tem pa jih spremeni v "bazen" za morebitne sekundarne okužbe in pljučnico.
Za obe bolezni je značilno tudi, da sta se razširili izredno hitro. Čeprav je bil svet v zgodnjem 20. stoletju veliko manj povezan kot danes, potovanja pa počasnejša, je španska gripa potrebovala le slabo leto dni, da je zajela ves svet. Korona virus le slabega pol leta.
Kljub temu so nekatera območja ostala skoraj, ali pa popolnoma neprizadeta, tudi zato, ker so lokalne oblasti z nekaj osnovnimi ukrepi ustavile ali pa zelo omejile širjenje virusa. Tako so ponekod uvedli karantene, zapirali šole, prepovedovali zbiranja ali omejili gibanje z zaporami cest. Ti ukrepi pa niso bili splošni - se pravi na nivoju države - pač pa so bili prepuščeni lokalnim skupostim. In v resnici so se nekatere od teh uspešno izognile tragičnim posledicam.
Oblasti so marsikje tudi zapovedale ali vsaj priporočale nošenje zaščitnih mask.
Dobre strani pandemije
Pandemija španske gripe pa je prinesla tudi nekaj dobrega. Ena najpomembnejših stvari je bil razvoj javnega zdravstva. To v začetku 20. stoletja ni obstajalo ali pa je bilo še v povojih.
Španska gripa je tako najbolj morila v revnih urbanih predelih, kjer si ljudje niso mogli privoščiti zdravstvene oskrbe, ker je ta bila predraga, poleg tega so v teh območjih vladale tudi slabe higienske razmere, kar je še pospešilo širjenje bolezni, pa tudi ljudje so bili zaradi slabe prehrane manj odporni.
Vendar, ko so oblasti spoznale, da se bolezen širi hitreje kot kdajkoli prej in da zdravljenje posameznih primerov ne bo dovolj, so pristopile k "vojaškemu" načinu razmišljanja. Začele so uvajati karantene na širših območjih, ločevale okužene z milejšimi znaki od tistih s težjimi, omejevale gibanja. Prav ti ukrepi, ki smo jim priča tudi ob sedanji epidemiji, izhajajo iz obdobja španske gripe.
Španska gripa pa nas je naučila še nekaj: da virusne okužbe prihajajo v valovih. Španska gripa je svet "poplavila" trikrat. Drugi val je bil najbolj smrtonosen - domnevno zato, ker se je zaradi vrnitve vojakov na domove okužilo več ljudi, pa tudi virus naj bi vmes mutiral. "Bilo je tudi tako hudo, da je okuženi dopoldne dobil vročino in začel kašljati, zvečer pa je bil mrtev," pripoveduje strokovnjakinja za javno zdravje na univerzi v kanadski Alberti, Stephane Yanow. V Alberti se je drugi val pojavil ob začetku študijskega leta, ko so s študijem začeli mnogi mladi moški, ki so se malo pred tem vrnili z bojišč v Evropi. Okuženost se je tako hitro širila med študenti, da so že v mesecu dni po začetku študija univerzo zaprli.
Tretji val, ki je bil manj smrtonosen kot prva dva, je svet zajel pozimi leta 1919.
Dobra stran je tudi to, da vemo, da se pandemije slej ko prej končajo.
"Krize kot je bila španska gripa in sedaj Covid-19 so opomnik, da je splošni oz. javni zdavstveni sistem z vsemi svojimi službami bistvenega pomena - tisti, ki res lahko prinese spremembo v času pandemije.," pravi Stephanie Yanow.
Prav tako so pomembne odločitve oblasti, ki pa morajo biti dobro informirane s strani znanstvenikov in medicine in upoštevati osnovne principe javnega zdravstva, dodaja. "Zavedati se moramo, da imamo možnost izbire," še pravi Yanowa. "Od tega, kako bomo ohranjali cilje enakosti, socialne pravičnosti in človekovih pravic - oziroma čemu bomo dajali prednost, je odvisno, kako se bo končala ta pandemija."
Teorije zarote
In tudi takrat so se v zvezi z epidemijo pojavile teorije zarot. Sicer se niso širile tako hitro kot danes, so pa vendarle obstajale.
Predvsem so se ukvarjale s tem, kdo je krivec za pandemijo. Prvi prsti so bili usmerjeni v Nemce. Časopisi so poročali o nemški podmornici, ki naj bi križarila v bližini Španske obale in trosila "bacile, ki okužujejo ljudi z boleznijo". Mnogi so verjeli, da gre za "strašno orožje".
Neki ameriški časopis je poročal o kamuflirani nemški podmornici, ki se je prikradla v Bostonski zaliv in "raztrosila bacile, ki so preplavili mesto. " Obstajala naj bi celo priča, starejša ženska, ki je opazila "mastno izgledajoč oblak, ki je plaval nad zalivom in se spustil na doke v pristanišču".
Še ena od teorij je obtoževala nemško farmacevtsko družbo Bayer, izdelovalca aspirina. Ta naj bi "bacile" vstavila v tablete in kdor bi jih zaužil, bi zapečatil svojo usodo.
O cepivih in njihovi (ne) varnosti pa niso razpredali, čeprav so se jih tedanji znanstveniki trudili razviti, vendar niso vedeli, da gripo povzroča virus in ne bakterija, zato so cepiva bila neučinkovita.
Virus gripe so prvič izolirali šele dobrih deset let po pandemiji, v 1940-ih pa so se pojavila prva cepiva proti njej.
V spodnji fotogaleriji pa si lahko ogledate nekaj slik iz tistega obdobja.
