Dopoldanski čas je pravšnji za sprehod okrog Blejskega jezera in opazovanje labodov, ki se v svoji lepoti in privlačnosti elegantno pozibavajo na vodni gladini in se nastavljajo mobilnim telefonom pohodnikov. Ob poti so številne table, kjer se lahko popotnik pouči o labodji družini, sploh pa o znamenitem labodu grbcu. O tem lahko preberemo, da naj bi bil eden največjih in najtežjih ptičev, ki še lahko letijo. Odrasel labod naj bi tehtal okrog petnajst kilogramov, v dolžino pa naj bi s svojim iztegnjenim vratom meril tudi dober meter in pol. Sicer pa je ptica selivka, ki pozimi odleti na toplo, lahko pa ostane tudi na slovenskih tleh, če so za njeno bivanje ugodne temperaturne razmere.
Občina Bled je naokrog postavila tudi table, na katerih so zapisani podatki o Blejskem jezeru in ob katerih je videti, da se ustavljajo tako domačini kot tudi turisti. Sicer pa je možno prebrati, da je jezero ledeniškega izvora, v dolžino meri 2120 metrov, v širino pa 1380. Sprehajalna pot okoli jezera popotniku odšteje nekje od 12 000 do 13 000 korakov, kar predstavlja približno šest kilometrov. Ob poti se lahko človek ustavi na kuhanem vinu ali dobri kavici, svojo sladkosnednost pa poteši z izvrstno blejsko rezino. Številne klopi ponujajo oddih v objemu narave, opazovanje jezera in labodov ter poslušanja ptic. Ladjice prevažajo na otoček številne obiskovalce, vodne poti pa jim križajo suparji, ki tudi v zimskih mesecih niso pripravljeni odreči se svojim športnim užitkom.
In hop na Blejski grad
Blejski grad stoji visoko na pečini in na prvi pogled predstavlja za obiskovalca velik podvig, a se je po stopnicah nanj zelo preprosto povzpeti, možno pa se je pripeljati tudi z avtomobilom. Trenutno na gradu poteka slikarska razstava z naslovom Odstiranja, svoje slikarske stvaritve pa predstavlja umetnik Matjaž Arnol. Dela bodo na ogled do 31. decembra 2019.
Ljubitelji kulture in zgodovine si lahko poleg razstave ogledajo še stalno grajsko zbirko, ki jo predstavlja grajska tiskarna, kovačnica, vinska klet in muzejski razstavni prostor. V teh dneh ga krasijo tudi jaslice. V grajski tiskarni si lahko obiskovalec ogleda predmete, povezane s tiskom knjig. Pouči se lahko o obdobju reformacije, prvih slovenskih reformatorjih in prvih slovenskih tiskanih knjigah. Dejavnost tiskarstva in preizkušanje tiskarskih veščin pa ponujajo tudi slovenskim šolam, da ustvarjalno in poučno preživijo svoj obisk gradu.
Obiskovalec se lahko pouči o tem, da je k trajni poselitvi blejskega področja prispevalo naravno okolje, ugodne podnebne razmere, rodovitna tla, obilo divjadi in bogastvo ribjega sveta. Muzejska zbirka postavlja na ogled številne pripomočke, s katerimi so se naši predniki rokovali in preživljali. Na ogled so železne, bronaste in kamnite sekire. Ogledati si je mogoče okostje losa, ranjene živali, ki se je nekega dne med tretjim in petim stoletjem zatekla na Soriško planino. Prebrati je, da so se zaradi ravninskih tal in številnih okoliških holmov tod pred več kot šest tisoč leti naselili poljedelci in živinorejci. Zaradi rudnega bogastva pa je se tod naokrog razvilo veliko železarskih krajev. O kroparski dediščini prav tako pričajo številni razstavljeni predmeti. Za raziskovalnega duha je tod spoznati še mnogo več zanimivosti, a naj ostanejo skrivnost za tiste, željne obiska.
Pomembne osebnosti
Blejski grad razkriva tudi nekaj pomembnih imen iz zgodovine kraja. Vemo, da Bled slovi tudi po tukajšnjem zdravilnem turizmu, za katerega je zagotovo zaslužen Švicar Arnold Rikli. Leta 1855 naj bi na Bledu ustanovil Naravni zdravilni zavod, znano pa je, da je svoje paciente zdravil na poseben način, katerega obvezni elementi so bili voda, zrak in svetloba, sestavni del okrevanja pa vegetarijanstvo, nudizem in masaža. Na razstavnem panoju lahko preberemo, da je Rikli na Bledu leta 185 sezidal prvo kopališče, upravno stavbo, kuhinjo, jedilnico, svojo zasebno vilo, sprehajalne poti, rekreacijske površine in podobno. Na njegove metode zdravljenja so prihajali številni gostje iz vseh evropskih dežel. Kot zanimivost pa velja omeniti še, da so domači zdravilcu nadeli vzdevka Švajcer in Solnčni dohtar. Na ogled je nekaj njegovih pripomočkov, kopalna kad in košara za perilo iz Riklijevega kopališča, ki naj bi datirala v leto 1900.
Z Bledom in Bohinjem povezano ime pa je Jožef Švegelj. Rojen je bil na Bledu, po šolanju na Dunaju pa je avstrijsko konzularno službo opravljal v Egiptu in Turčiji. Ko se je vrnil, je pomagal pri izgradnji železniških prog, med njimi tudi bohinjske železnice. Bled naj bi takrat dobil železniško postajo v bližini jezera in direktno železniško povezavo z velikimi evropskimi mesti, kot so Dunaj, Pariz, Praga, Berlin … Tudi zaradi tega so kraj že obiskovali poleg domačih tudi mnogi tuji popotniki. Železniško progo je 19. julija 1906 odprl Franc Ferdinand.
Tretje slavno ime pa je Janez Puhar, izumitelj izvirne metode fotografiranja na steklo. Rojen je bil sicer v Kranju, a se je njegova fotografska dejavnost najbolj razcvetela na Bledu, od koder so številni turisti ponesli njegovo ime daleč po svetu. Puhar je bil vsestranska osebnost, saj lahko na informativni tabli preberemo, da je končal študij filozofije in teologije. Privlačili so ga tuji jeziki, bil je pravi poliglot, ob tem se je navduševal tudi nad naravoslovjem – botaniko, kemijo, fiziko, astronomijo in matematiko. Rad je rezbaril in pisal pesmi, prav tako pa igral na več instrumentov, ki si jih je zaradi neugodnih gmotnih razmer doma izdelal kar sam, tudi fotografsko kamero.
