Zaradi svojega ostrega vonja je luštrek v prehrani posebna začimba in je z njim treba ravnati previdno. Sicer pa velja, da ga nekateri obožujejo, spet drugi pa se mu na daleč izognejo.
Luštrek spada v družino kobulnic. Je trajno zelišče, ki ima v zemlji kratko, a debelo in močno koreniko s številnimi manjšimi koreninicami. Spomladi požene votla stebla, ki dosežejo višino tudi do dva metra. Spodnji listi so na dolgih pecljih in se proti vrhu ožijo in manjšajo. Slab poznavalec bo luštrek hitro zamenjal z zeleno ali celo s peteršiljem, a se bo hitro premislil, ko bo povonjal prste. Zelena in peteršilj še zdaleč ne dosegata tako močnega vonja, kot ga ima luštrek. Junija in julija po navadi zacveti. Ima majhne, zeleno rumenkaste cvetove, ki so združeni v kobulasta socvetja in konec avgusta tvorijo plod jajčaste oblike.
Koristimo celo rastlino
Po navadi se v kulinarične namene uporabljajo lističi in stebla. V zdravstvene namene uporabljamo koreniko. To izkopljemo pozno jeseni ali pa zgodaj spomladi. Dobro jo operemo z vodo, narežemo na tanke kolobarje ter posušimo v senci ali v sušilniku za sadje. Povsem suho koreniko hranimo v dobro zaprtih steklenih posodah, v suhem in temnem prostoru. Nabiramo lahko tudi plodove, ki jih shranimo enako kot koreniko.
Zoper prebavne težave
Luštrek se kot zdravilna rastlina uporablja predvsem kot odličen diuretik, preprečuje napenjanje in lajša izločanje črevesnih plinov, povečuje pa tudi izločanje želodčnega soka in spodbuja peristaltiko, zaradi česar se hrana bolje razgradi in hitreje absorbira. Največjo moč zdravilci pripisujejo eteričnemu olju, ki spodbuja tudi pretok krvi v prebavilih in delovanje prebavnih žlez. Pomaga blažiti težave, ki jih povzročajo ledvični kamni, in žene na vodo. Uživanje čaja je koristno v času prehladnih obolenj, saj redči pregosto sluz in lajša izkašljevanje. Prav tako pomaga pri zdravljenju ledvičnih bolezni, revmatičnih težavah, katarju mehurja, protinu. Uporabljajo ga tudi za pospeševanje teka, krepitev želodca in proti želodčnim krčem.
