Kitajski kapus je odlična vrtnina za začetek zime, saj ima kot vse kapusnice močan vpliv na naš imunski sistem. Pa še dober je. Uvršča se med križnice, kar je treba upoštevati pri načrtovanju kolobarja, saj ni najlažja rastlina za vzgojo.
Ljubiteljski vrtnarji, ki so poskusili pridelati kitajski kapus, so pogosto ugotovili, da je pot do pridelka precej težka. V resnici jim je največ težav prineslo njihovo neznanje, saj niso upoštevali, da je to rastlina, ki dobro uspeva šele, ko se dan pošteno skrajša in je hladneje. Tako kakor črno redkev, strniščno repo in podzemno kolerabo ga sejemo šele v drugi polovici poletja, ko so dnevi že občutneje krajši. To je osnovno pravilo.
Kitajski kapus je namreč pravi magnet za vse škodljivce, ki napadajo zelje, najraje ga ima bolhač, zelo privlačen je tudi za gosenice. Poleg tega ga rade napadejo bolezni, posebej črna listna pegavost. Škodljivcem se preverjeno izognemo, če ga sejemo šele konec julija ali na začetku avgusta neposredno na stalno mesto. Še bolje pa je vzgojiti sadike. Te naj bodo seveda s koreninsko grudo, saj presajanje z golimi koreninami težko prenaša. Za sadike ga sejemo od sredine julija pa do sredine avgusta, za pridelavo v rastlinjaku ali na visoki gredi še do konca avgusta. Škodljivcem se boste izognili tako, da boste sadike hranili nekje pod balkonom, na trdni površini, kjer se bolhač ne more razmnoževati. Na vrtu sejanega je treba nujno pokriti z mrežami, a naj bodo te na opori.
Vzgoja sadik
Pridelava »kitajca« prek sadik je nekoliko lažja. Sadike seveda lahko tudi kupimo in jih na prosto sadimo vse do začetka septembra, bolj preverjeno pa je, če jih vzgojimo sami. Izberemo lončke premera 3 cm. Kot vedno vzgajamo sadike v kakovostnem substratu, ne v vrtni zemlji ali na domačem kompostu. Kitajski kapus je še bolj nežna in občutljiva vrtnina kakor zelje, zato ne bo dobro uspeval, če mu bomo namenili neprimerno zemljo. S substratom napolnimo lončke do vrha, nato zemljo rahlo potlačimo, da zagotovo zapolni vse kotičke lonca, to pa bo preprečilo, da bi se sadika pred vznikom rastlin preveč sesedla. Globlji rob v lončku lahko namreč povzroči, da steblo nastane že na sadiki.
Najlažje in zelo hitro ga boste posejali, če boste vzeli kos belega papirja, približno velikosti A5. Zvijete ga v valj, vanj natresete seme in potem konico valja približate lončku z zemljo. V vsak lonček s svinčnikom porinete eno semenko, lahko tudi dve, če niste prepričani o kaljivosti semena. To gre zelo hitro. Seme potem s prstom porinite v zemljo in po potrebi zalijte. Setev postavite v senco, da bo hitreje vzkalilo. Ko vzkali, pa sadike soncu izpostavljajte po lastni presoji – če ne žge preveč, jim bodo sončni žarki dobro deli, če pa je prehudo, naj kar ostanejo v rahli senci balkona, lahko tudi paradižnika ali katere druge višje rastline.
Sadika bo primerna za presajanje po štirih tednih, če ste le izbrali pravi substrat in jih ni uničevalo premočno sonce. Ni potrebe po gnojenju sadik, svetujem pa, da vsako sadiko zvečer pred presajanjem zalijete s pripravkom, ki vsebuje morske alge. Po želji, a sama to priporočam, jo zalijte še s pripravkom iz rabarbare ali pelina. Lahko se odločite tudi za kupljene pripravke iz olja plodov drevesa neem. Tako bodo vsaj teden dni zavarovane pred škodljivci.
Ob presajanju je navadno še zelo suho, zato najprej zalijte jamico, vanjo postavite sadiko in jo zagrnite z zemljo. Po končanem sajenju pa zalijte celotno gredo, in to globoko in močno. »Kitajc« vam bo zelo hvaležen za zastirko, ki je lahko kar pokošena trava z zelenice. Sadimo ga približno na 40 cm med vrstami in 30 cm v vrsti. V rastlinjaku in na visoki gredi potrebuje več prostora. Vsaj na začetku rasti dobro zalivajte, potem pa samo pazite, da ne bo presuho. Po tednu dni sama posevek ponovno poškropim – če ste naredili pripravek iz listov rabarbare, lahko uporabite kar tega. V prvih tednih rasti vam bo rastlina nadvse hvaležna tudi za dodatke biostimulansov, kot so alge, aminokisline ali pa čaj iz cvetov regrata ali ognjiča. Ni pa tako tretiranje nujno, če je vaša zemlja na vrtu bogata in predvsem zdrava ter živa.
Dobri sosedje kitajskega kapusa so blitva, endivija, fižol, grah, francoska špinača, solata, korenček, novozelandska špinača, špinača, motovilec, zelena. Glede na termin sajenja boste verjetno izbrali špinačo ali motovilec. Sama bi sadila še ognjič, ki se je zagotovo kaj zasejal na vrtu, pa kamilico, če jo še najdete kaj. Zanimiva rešitev je tudi, da sadite v vsako drugo vrsto »kitajca«, vmes pa posejete korenček, ki bo prezimil.
Izzivi na gredici
Če ga boste sadili od sredine avgusta, kar je najbolj priporočljivo, bo še kakšen mesec dni vseeno težava s škodljivci. Posebej pozorni bodite na repno grizlico. Za dovolj hitro ukrepanje na gredice nastavite rumene plošče, na katere se bodo hitro ujele dokaj velike, skoraj oranžne žuželke. Ko opazite prve gosenice, ne oklevajte. Takoj morate uporabiti nekaj, kar jih bo zatrlo – na voljo nimate niti treh dni! Pri tem je učinkovitost domačih pripravkov nekoliko vprašljiva, zato od ekoloških sredstev priporočam le olje drevesa neem.
Popolnoma se tudi ne bomo mogli izogniti bolhaču. Dobro pa je vedeti, da ne mara vonja po paradižniku. Zato, če še imate kje na kompostu samosevce, jih redno obrezujte in kot zastirko polagajte okrog rastlin. Pripravek iz rabarbare ali vratiča bo njihovo število toliko omejeval, da ne bo velike škode, pomagalo pa bo tudi že omenjeno olje neem. Slednjega vedno uporabljajte pozno zvečer.
Če se na rastlinah pojavijo majhne, najprej rumene, pozneje črne pike, pege, gre za črno pegavost. Ni redka predvsem, kadar je jesen topla in vlažna. Pomaga uporaba bakrenih listnih gnojil, rmanovega, kamiličnega, žajbljevega čaja ali nekaterih rastlinskih izvlečkov. Namen je, da bolezen omejimo in upočasnimo njen razvoj.
Kaj pa mraz in zima?
Kitajski kapus prenese dokaj nizke temperature, zato ga ni treba pokrivati, dokler zime niso v minusu. Tudi ko temperature padejo pod ničlo, bo še nekaj časa zadoščala agrokoprena. Prekrijemo ga, ko gre pod -3 oC celo noč ali pod -5 oC zgodaj zjutraj. Tisti, ki imate rastlinjake, ga lahko »prestavite« tudi tja. Z lopato dvignite celo rastlino s koreninsko grudo vred. Podobno kakor pri presajanju sadik, v rastlinjaku zalijte že jamo, v katero ga boste sadili. Navadno na prostem zdrži do novega leta, v rastlinjaku pa še dlje. Seveda pa je to zelo odvisno od vremena.
