Vino je človekov zvesti spremljevalec že dobrih sedem tisoč let. Velik pomen ima predvsem v zahodnih civilizacijah, kjer so ga uporabljali tako pri verskih dogodkih kot pri obredih. Kot zanimivost lahko povemo, da vino v srednjem veku kljub strašni revščini ni predstavljajo razkošja, temveč potrebo, saj je bila voda v mestih izjemno onesnažena. Z dodajanjem vina, ki deluje protibakterijsko, so jo naredili ne le okusnejšo, temveč tudi užitno in predvsem pitno. Vse do danes pa je vino uspelo ohraniti svojo častitljivo titulo. In nekatera slovenska vina se uvrščajo tudi ob bok najprestižnejšim svetovnim vinom.
Koliko časa je vino užitno?
Rek, da starejše ko je vino, boljše je, je zgolj polresnica. V bistvu je tako, da vsa vina niso primerna za staranje. Kot arhivska vina se shranjujejo zlasti rdeča vina, pri katerih se trpki in včasih agresivni tanini sčasoma omehčajo ter postanejo zaokroženi in mehki, z zorenjem pa se dokončno razvije tudi aroma vina, pravijo someljeji. Pojdimo k odprti steklenici vina, ki je s prijatelji niste popili do konca. Ali bo čez en teden še užitna? Odprto vino, ki je že enkrat odprto, se izjemno hitro pokvari. Takšno vino je dobro porabiti v roku največ štirih dni, a ponovno se časovno obdobje užitnosti vina razlikuje glede na vrsto, starost in ostale karakteristike vina. Starejše in bolj kakovostne vrste vina se kvarijo hitreje kot ostale.
Starejše sorte vina so bolj občutljive in manj obstojne, ko so enkrat odprte. Mlada vina so načeloma manj občutljiva kot starana in arhivska vina.
Shranjevanje odprtih vin
Steklenice takoj po odprtju ne zapremo nazaj, temveč jo pustimo odrto ves čas trajanja obiska ali obreda. Nato vino začepimo, tako bo sčasoma ponovno prevzelo aromo in okus, poskrbimo pa tudi za ustrezno temperaturo. Dobro začepljeno in primerno ohlajeno vino hranimo do štiri dni, seveda pa bodo nekatere sorte zdržale bistveno dlje. Če želimo vinu podaljšati obstojnost, mu moramo zrak izsesati oziroma steklenico s primernim nastavkom vakuumirati.
