Primož Glogovčan, biolog in metuljar z Zavoda RS za varstvo narave, pravi, da je zaradi intenzivnega kmetijstva, zaraščanja travnikov, podnebnih do podnebnih sprememb ter invazivnih tujerodnih rastlin, ki preraščajo naše avtohton, vse manj naših najbolj značilnih metuljev, ki niso le okras narave, ampak so za čebelami in čmrlji najbolj pomembni opraševalci!
»V Sloveniji smo bili že v prejšnjem stoletju, še nedavno torej, priča izumrtju nekaterih vrst metuljev, kot sta bakreni senožetnik in pisani lepotec. V zadnjih dvajsetih letih vsekakor beležimo upad populacij nekaterih vrst metuljev, prav tako upad primernih naravnih življenjskih prostorov zanje. Prav vlažni, mokrotni travniki so pri nas najbolj ogroženi. Človek jih z izsuševanjem spreminja v obdelovalne površine, v intenzivne, večkrat košene travnike, jih zasipava in pozida ali pa povsem opušča in se zaraščajo v gozd. Zaradi vsega tega pri nas izginjajo vrste, kot so barjanski okarček, travniški postavnež in nekatere vrste mravljiščarjev. Iz podobnih razlogov kot mokrotni so pri nas ogroženi tudi suhi travniki. Na številnih območjih Slovenije torej prav povečevanje intenzivnosti kmetijstva in na drugi strani opuščanje rabe pospešujeta izginjanje metuljev,« pojasnjuje sogovornik.
Pisani Kras
Na ravni Evrope so naredili nekaj raziskav o izginjanju metuljev. Pokazale so, da so se v Evropi v zadnjih desetletjih populacije metuljev zmanjšale za tretjino ali celo za polovico! Tak trend je opazen tudi v Sloveniji, ki za zdaj še velja za deželo številnih vrst čudovitih metuljev. »Glede na velikost Slovenije je pestrost metuljev pri nas zelo velika. Ta je predvsem posledica geografskih, klimatskih dejavnikov in tudi človeka z vzdrževanjem travišč. Pestrost vrst metuljev se proti jugu Evrope povečuje, prosti severu pa praviloma zmanjšuje, tudi zaradi intenzivnega poseganja človeka v prostor.«
Največ vrst metuljev, pravi strokovnjak, v Sloveniji zaradi ugodnih podnebnih razmer živi na kraškem območju. »Tam je kmetijstvo manj intenzivno, saj donosnost travnikov oziroma pridelava krme za živino zaradi pomanjkanja dežja ni velika. Vendar so na tem območju velike površine prepuščene zaraščanju. S tem ko travišče z grmišči preide v gozd ali sklenjeno grmišče, pa izgubimo tudi naravni življenjski prostor za metulje. Velika pestrost teh je tudi v hribovitem delu Slovenije, torej v predgorju ali visokogorju, ker je tam vpliv človeka manjši. A kljub vsemu ne smemo prezreti prisotnosti številnih vrst metuljev tudi na naših nižinskih travnikih, kot so suhi travniki na savskih prodih pri Ljubljani ali že omenjeni nižinski mokrotni travniki.«
Metulji izginjajo s spreminjanjem travnikov
A žal so v Sloveniji nekatere vrste metuljev že močno ogrožene oziroma izginjajo! Vzrokov za to je več. Od onesnaževanja okolja, umazane industrije, vse več prometa do intenzivnega kmetijstva z umetnimi škropivi in gnojili. »Prav kmetijska panoga ima največji neposredni vpliv na populacije metuljev. Na primer z baliranjem pokošene in mokre trave v plastične bale. Travnik se s takšnim načinom gospodarjenja spreminja v tako rekoč puščavo, kjer skoraj ni žuželk. Tudi spreminjanje travnikov v njive s koruzo za hranjenje govedi pomeni za metulje, pa tudi za druge žuželke, grobo spreminjanje njihovega življenjskega prostora. Prav tako spreminjanje suhih travnikov v nasade, denimo v vinograde, ki jih tretirajo s herbicidi in pesticidi.« Seveda pa ogrožajo metulje tudi podnebne spremembe.
Številne vrste so odvisne od avtohtonih rastlin
A to še ni vse. Življenjski prostor metuljev ožijo tudi invazivne tujerodne rastline, ki preraščajo naše avtohtone. »Najpogostejše so kanadska in orjaška zlata rozga, enoletna suholetnica, japonski dresnik in žlezava nedotika. Njihovo odstranjevanje je zamudno in dolgotrajno, ponekod pa se zdi, da je situacija postala neobvladljiva.« Zakaj je to pomembno? »Pri metuljih je poseben njihov življenjski cikel od jajčeca, gosenice in bube do odraslega metulja. Gosenice določene vrste metulja se prehranjujejo le s točno določeno vrsto rastlin ali skupino rastlin. Če ta rastlina v naravi izgine ali je v pomanjkanju, izgine tudi ta vrsta metulja.«
Slednje lahko povzroči tudi človek, če prehitro pokosi travnik, še preden se metulj izleže iz gosenice. »V zadnjih dvajsetih letih se je na Ljubljanskem barju naravni življenjski prostor barjanskega okarčka zmanjšal za več kot 80 odstotkov. To ima drastičen vpliv na populacijo, ki v tem trenutku vztraja le še na eni lokaciji. Še pred osemnajstimi leti je bil prisoten na vsaj petih lokacijah, a je bil že takrat zelo ogrožen! Barjanski okarček sicer živi tudi v zahodnem delu Slovenije. To je v Koprskih brdih, Istri, na Krasu ter v Goriških brdih, kjer se stanje populacij zdi boljše. Vendar jih dolgoročno ogroža zaraščanje travišč v grmišča in gozd. Travniški postavnež je sicer razširjen po vsej Sloveniji, vendar izginjajo populacije, ki so prisotne na mokrotnih travnikih, kjer samice odlagajo jajčeca na rastlino travniško izjevko. Ti travniki se izsušujejo s kopanjem drenažnih jarkov in intenzivirajo s prepogosto košnjo, baliranjem, preoravanjem in tako naprej. Podobo velja za strašničinega in temnega mravljiščarja, vrsti metuljev, ki poleg rastline zdravilne strašnice potrebujejo prisotnost mravelj, ki v mravljiščih gostijo gosenice čez zimo in pomlad. Zdravilna strašnica cveti julija in avgusta, ko na vlažnih travnikih največkrat poteka košnja, kar zopet močno negativno vpliva na populacijo teh dveh vrst. Tako beležimo izginjanje teh dveh vrst iz osrednjih Slovenskih goric, Dravinjske doline in Haloz.«
Gorski apolon izginja
Med ogroženimi vrstami pri nas je tudi gorski apolon, ki prebiva na gorskih meliščih, kjer rase bela homulica. »Odrasli osebki se prehranjujejo z nektarjem na cvetlicah travnikov. Zaradi zmanjševanja zmerne paše z drobnico se ti travniki in melišča zaraščajo. Gorski apolon je tako izginil z večjega dela Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp in je prisoten le v Posočju ter ponekod na Trnovski planoti.«
Borovničevega mnogooka pri nas najdemo le na Pohorju. Vendar zaradi zaraščanja Pohorskih planj oziroma travišč izgublja naravni življenjski prostor. Ogroženih in zavarovanih vrst metuljev je v Sloveniji še več, na primer veliki mravljiščar, ki prebiva na suhih travnikih z materino dušico in navadno dobro mislijo, ter gozdni postavnež, ki je metulj gozdnih robov in cest, njegove gosenice pa se prehranjujejo na velikem jesenu. Prav tako je treba omeniti še nekatere druge vrste, ki so omejene le na nekaj ali le na posamezno področje v Sloveniji. To so munčev okarček, črni rjavček, primorski modrin, veliki mehurkar in drugi.
Rešitve?
Vsi skupaj lahko vsaj nekoliko pripomoremo k ohranitvi metuljev pri nas. Z manj onesnaževanja okolja, manj prometa, manj potratnosti, več sonaravnega, ekološkega kmetovanja in vrtnarjenja tudi na domačih vrtovih, brez uporabe umetnih gnojil ter škropiv in tako naprej. Upajmo, da s skupnimi prizadevanji v prihodnje ne bo izginila nobena vrsta metuljev več.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
