20. julija leta 1969 sta kot prva po površju Lune zakorakala ameriška astronavta Neil Armstrong in Buzz Aldrin. Kontroverzni ameriški filmar Bart Sibrel tej različici dogodkov ne verjame.
55-letnik je bil precejšnje pozornosti deležen leta 2002, ko ga Aldrin po soočenju udaril v obraz.
Sibrel je, da bi dokazal svoje, posnel štiri neodvisne filme na to temo. V okviru teh se je soočil z več astronavti vesoljskega programa Apollo in jih prosil, naj položijo roko na Sveto pismo in prisežejo, da so bili na Luni. Ko je prišel do Aldrina, je ta svojo dlan raje kot na Sveto pismo "položil" na njegov obraz. Policisti so presodili, da je bil astronavt izzvan, zato zanj ni bilo posledic.
Šest pristankov na Luni med letoma 1969 in 1972 je za Sibrela "prevara Centralne obveščevalne agencije in Nixonove administracije začasa hladne vojne". Trdi, da ima ogromno dokaznega gradiva – posnetke, analize fotografij, intervjuje –, ki dokazuje, da gre za prevaro in ki ga "ni mogoče zanikati". Najbolj očiten dokaz je po njegovem mnenju sledeči: sence na ikonični fotografiji astronavta na Luni. Sibrel vztraja, da bi te morale biti vzporedne s sencami skal na Luni, ne pa da se sekajo. Ne more namreč razumeti, kako se lahko senci dve bližnjih predmetov sekata pod kotom 90 stopinj.
