To, da šolar, bodisi osnovnošolec ali dijak, noče k pouku, ni nič drugega kot njegov klic na pomoč. Nikar si ne domišljajte, da gre za izsiljevanje oziroma za skrbno načrtovano »rušenje« staršev, ki imate že tako ogromno dela s svojimi obveznostmi. Ne, niste krivi, da otrok »šprica« pouk, kajti šola je izključno njegova odgovornost. Vas je pa s tem, ko ste na govorilnih urah osupnili ob 20 neopravičenih urah in 15 opravičenih, za katere niti ne veste, kdo jih je opravičil, otrok gotovo poklical, da se bolj vključite v njegovo šolanje. Niste krivi, ste pa edini, ki otroku lahko pomagate. Morda mu je hudo zaradi tega, ker se v družini starša preveč ukvarjata s svojimi težavami, bodisi z ločitvijo bodisi s stalnim prepiranjem, morda je otrok zaživel le z mamo in s »špricanjem« kliče očeta, ki ima premalo stikov z njim, ne gre pa izključiti niti tega, da se težave pojavljajo v šoli. Čisto mogoče je, da se otrok boji kakega izsiljevalca ali pa se zelo slabo razume z učitelji pri urah, pri katerih manjka. Morda mu manjka primernih strategij, kako se spoprijeti s težko snovjo, in v tem primeru potrebuje zgolj spodbujanje ter več sprotnega preverjanja.
Kako sploh ukrepati?
Novice, da otroka 14 dni ni bilo pri pouku matematike, torej kot prvo in najpomembnejše ne smete vzeti osebno. Vzemite si čas, da se umirite, in še preden stopite k otroku, sami razmislite, kaj bi utegnilo biti vzrok izostajanja. Pripravite se na otrokov čemerni odziv oziroma momljanje »Nimam pojma, zakaj sem manjkal«, ali »Ne mi zdaj še ti težit«, ali »Učiteljica nima pojma«, ali celo »Jaz, da sem šprical pouk? To si pa narobe slišala. Na tej šoli vse narobe zapišejo!« Poiščite prijazen trenutek, ko se vam in otroku nikamor ne bo mudilo ter vas prav nič ne bo moglo spraviti ob živce, in začnite v smislu: »Obvestili so me, da manjkaš pri pouku, in čutim se dolžna, da ti pomagam. Imaš težave s prijatelji ali učiteljem? Ti je v šoli dolgčas ali ne zmoreš šolske snovi?« Ne glede na otrokovo morebitno žaljenje vas in učiteljev ter vrstnikov ostanite med pogovorom ves čas spoštljivi v zavedanju, da ste najpomembnejša oseba v otrokovem življenju. Otroci, ki ne marajo v šolo, med starši pogosto zanetijo še dodaten spor, to pa je tisto, kar si odraščajoča duša, čeprav je videti drugače, najmanj želi. Če ste se pravkar ločili, vam otrok z izostanki sporoča, da začnite z očetom vendarle spoštljivo govoriti in da še naprej ostanita enotna pri vzgoji. Prav medsebojno podpiranje matere in očeta ne glede na to, kako različni so sicer vajini pogledi na vzgojo oziroma »špricanje« in koliko zasebnih stisk morata rešiti, je tisto, kar otroka prej ali slej naravna na odgovornost do šole. Izboljšajte mnenje o sebi in postanite boljši starši. Ne pozabite: ena največjih otrokovih potreb je potreba po tem, da spoštuje mamo in očeta. Če mama in oče zaradi nezrelega reševanja sporov ali stalne jeze in zmerjanja otroka nista vredna spoštovanja, je to vaša velika težava in otrokova velika bolečina, ki jo, zapišimo še enkrat, vedno izraža s pravilnim vedenjem.
Kako nastopiti?
Vzemite si čas, da se umirite, in še preden stopite k otroku, sami razmislite, kaj bi utegnilo biti vzrok izostajanja. Pripravite se na otrokov čemerni odziv.
Slabe ocene?
Veliko raziskav je potrdilo, da več izostajajo od pouka tisti otroci, katerih starši imajo premalo stika s šolo in se z mladostniki o njej premalo pogovarjajo. A pozor, ocene niso edine pomembne!
