Slovenski kmetje, ki se ukvarjajo s pridelavo mesa, so podvrženi strogim kontrolam, ki ne zagotavljajo le kakovostnega mesa, ampak tudi spoštljivo ravnanje z živalmi na kmetiji. Da bi dobili kar najboljši vpogled v to, kako poteka delo na kmetiji pridelovalca mesa, kakšnim kontrolam je podvržen in na kakšen način zagotavlja najvišjo kakovost svojih izdelkov, smo obiskali g. Jožeta Švalja s Kmetije Švalj v Šentjerneju.
S čim se ukvarjate na vaši kmetiji? Kakšne so njene posebnosti?
Glavna dejavnost Kmetije Švalj je reja govedi, ukvarjamo pa se tudi z rejo perutnine. Posebnost naše kmetije je v tem, da imamo tri dejavnosti: pridelavo mleka, pridelavo mesa in pridelavo jajc.
Kako ste kot rejec vpeti v vaše lokalno okolje ter v proces lokalne pridelave hrane?
S kmetovanjem zagotovo prispevam k ohranjanju raznovrstne biotske krajine, se pravi, da se na področju kmetovanja ohranja kulturna krajina, v lokalno okolje pa sem zagotovo močno vpet zaradi pridelane hrane.
Kako je videti vaš vsakdanjik na kmetiji?
Z ženo vstaneva ob petih zjutraj ter greva v hlev, da pomolzeva krave, kar traja nekje do sedmih. Nato poskrbiva za druge obveznosti, kot je na primer napajanje telet, čiščenje hleva itd. Takoj po zajtrku je na vrsti krmljenje živali, ki traja celo dopoldne, saj je potrebno nakrmiti skoraj 130 živali. Popoldne pa pridejo na vrsto druge obveznosti: poleti delamo na polju, pozimi pa urejamo papirje.
Kaj vam predstavlja vaše delo na kmetiji in kaj od vas to delo zahteva?
Delo na kmetiji od mene zahteva popolno predanost. Tukaj ni osemurnega delavnika, saj moraš biti kmetiji na razpolago cel dan, včasih tudi ponoči. Seveda pa si vzamemo tudi čas za kakšno kavico in klepet.
Zaupajte nam dobre strani vašega dela, ki ga opravljate najraje?
Najraje imam, ko vidim, da moje delo obrodi sadove. Pri mlečni prireji to pomeni dobro mlečno povprečje hleva, se pravi približno 30 l mleka na dan na kravo. Isto velja za pridelavo mesa. Dobri rezultati so največje poplačilo za trdo delo.
Koliko živali imate na vaši kmetiji? Kakšen odnos imate do njih in kaj vam predstavljajo?
Imamo približno 130 glav živine, do katerih imamo zelo spoštljiv odnos. Vse živali imajo imena, ki jih izbiramo člani družine. Dobro počutje živali nam je vsem na prvem mestu. Vsi skrbimo za to, da imajo počiščeno, da so na suhem, da jim poleti ni prevroče in pozimi ne premrzlo. Lahko rečem, da če se moje živali ne počutijo dobro, se tudi jaz ne.
Kakšno krmo jedo živali na vaši kmetiji? Ali so tudi spuščene na pašo?
Naše živali krmimo predvsem z doma pridelano hrano, dokupujemo le žita in mineralno vitaminske mešanice. Na paši imamo plemenske telice, takoj ko nam vreme to dopušča, se pravi nekje od sredine aprila pa vse do pozne jeseni.«
Kakšnim kontrolam oziroma nadzoru ste kot pridelovalec mesa podvrženi? Kaj se na teh kontrolah preverja?
Vsako leto nas obišče lokalni veterinar, ki opravi letni pregled. Pregleda čredo in preveri, ali vse poteka po standardih, kar nato zabeleži v hlevsko knjigo. Brez tega pregleda je kakršno koli upravljanje z živaljo nemogoče. Temu sledijo razni nenapovedani inšpekcijski pregledi, seveda pa tudi letna kontrola certifikacijskih organov, ki preveri, ali vse na naši kmetiji poteka v skladu s shemo "Izbrana kakovost".«
Kakšnim standardom oz. zahtevam sledite pri reji, da zagotavljate kakovostno in varno meso?
Definitivno je tukaj ne prvem mestu krma. Bolj naravna in doma pridelana krma daje veliko bolj kakovostno meso. Krma za naše živali vsebuje klasično koruzno silažo, travno silažo, seno, delno tudi slamo za boljšo prebavo, grobo zmleto koruzno zrnje, vitamine in nekaj pivskih tropin. Krmo pa seveda strogo preverjajo tudi na letnih kontrolah.
Kako skrbite za zdravje živali?
Za zdravje naših živali skrbimo vsakodnevno že z jutranjim opazovanjem, ki se začne ob petih zjutraj pri molži. Pozorni smo na prav vsako žival, kako se obnaša, morda šepa ali sunkovito diha in že pri najmanjši opazki je potrebno takojšnje ukrepanje. Če pri kakšni od živali opazimo nenavadno vedenje, pokličemo lokalnega veterinarja.
Na katerih področjih morate voditi evidence, da zadostite sistemu sledljivosti, ki ga predpisuje zakonodaja?
Vsako kmetijsko gospodarstvo mora imeti svojo hlevsko knjigo, kamor se beleži prav vse. Veterinar vanjo vpisuje vse spremembe, predvsem, če so uporabljeni na primer antibiotiki, kar mora biti strogo evidentirano. Pri rednih kontrolah se nato hlevska knjiga skrbno pregleda.
Zakaj je tako pomembno, da je transport živali kratek?
Živali težko prenašajo dolgo vožnjo, saj jih izčrpa tako kot ljudi in povzroča stres. Še posebno to velja za živali, ki živijo na naših kmetijah, kjer rejec pozna vsako žival posebej, kjer živijo v prijaznem okolju, v majhnih čredah, ki se veliko nahajajo zunaj, na pašnikih in se prosto gibljejo. Krajši ko je transportni čas, manj je stresa za živali.
Kakšno vlogo imajo po vašem mnenju kmetje na širši družbeni, okoljski in ekonomski vpliv?
Na žalost menim, da je dojemanje vloge kmeta v družbi zelo slabo in majhno, premajhno pravzaprav. Mislim, da se ljudje premalo zavedajo, da smo kmetje pridelovalci hrane in predstavljamo pomemben člen v prehranski verigi. Brez nas bi trgovske police kaj kmalu ostale prazne.
Kaj bi kot kmet povedali slovenskemu kupcu, kako s svojo nakupno navado vpliva na ohranjanje slovenskega kmetijstva?
Vsekakor menim, da je zelo pomembno, da slovenski potrošnik kupuje meso slovenskega porekla in tako pripomore k ohranjanju slovenske kulturne krajine, kmetijstva ter slovenske predelovalne in prehrambne industrije. Na ta način nudi podporo tudi slovenskemu gospodarstvu, saj ne kupuje uvoženega mesa, hkrati pa nam, kmetom, ni potrebno mesa izvažati. Krog je tako sklenjen znotraj Slovenije in to se mi zdi zelo pomembno. Na žalost pa še vedno opažam, da mnogo kupcev gleda na ceno in ne na kakovost ter poreklo mesa. Iskreno upam, da se bo to nekoč spremenilo.
Z nakupom lokalno pridelanega mesa ne kupujemo le bolj kakovostnega in svežega izdelka, ampak pripomoremo tudi k razvoju slovenskega gospodarstva in kmetijstva. Pomembno je, da se zavedamo, da slovensko meso zagotavlja višje standarde na vseh področjih pridelave, torej od samega ravnanja z živalmi pa vse do izjemne kakovosti končnega izdelka. V trgovinah lahko takšno meso prepoznamo po znaku »izbrana kakovost – Slovenija«. Naslednjič, ko boste nakupovali, se torej za trenutek ustavite pred prodajnimi policami in premislite, k čemu vse lahko pripomorete s tem, ko zase izberete meso slovenskega porekla.
