Slovenija je vinska dežela, a vino vseeno premalo poznamo. Ko opazujete poznavalce med vohanjem in okušanjem vina, se vam zdi, da blefirajo, ko naštevajo vse možne vonje in okuse, ki jih zaznajo v vinu? Znate v restavraciji naročiti vino, prepoznate vino z napako, ga zavrnete? Svet vina je širok, raznolik in razburljiv, če ga hočemo obvladati, potrebujemo ogromno časa, volje do učenja in seveda tudi denarja. Po drugi strani pa lahko osnove osvojimo hitro. Potrebujemo malce dobre volje in raziskovalnega duha, prehoden nos, čista usta in seveda vino. Zato poglejmo najprej, kako delimo vina, kaj preberemo na etiketi in kaj to sploh pomeni.
Osebna izkaznica vina
Prvi stik z vinom sta steklenica in etiketa. Oblikovanje vinskih etiket je svoja zgodba, za potrošnika so pomembni podatki, ki so na njej zapisani. Glavna etiketa je kot osebna izkaznica vina in mora vsebovati osnovne podatke o vinu, ki so usklajeni z zakonskimi predpisi. Najpomembnejši podatki so ime vina, poreklo, kakovostna stopnja vina, letnik pridelave, volumski odstotek alkohola, sladkorna stopnja in ime pridelovalca ali polnilnice.
Ime vina
Ime vina je po navadi enako sorti (sauvignon, merlot …) ali pa poreklu vina (bizeljčan, beaujolais …). Ime pa je lahko tudi enako imenu blagovne znamke ali pa fantazijsko.
Poreklo vina
Slovenija je razdeljena na tri vinorodne dežele, Primorsko, Posavje in Podravje. Vinorodne dežele se delijo na vinorodne okoliše (vseh skupaj je 14), ti pa še naprej na podokoliše, vinorodne kraje in lege.
Domača naloga
Razlike v vinu boste najlaže okusili, tako da boste istočasno okušali dve različni vini. Poskusite vino iste sorte in istega letnika iz dveh različnih vinorodnih pokrajin. Primerjajte barvo, vonj in okus.
Kakovostna stopnja vina
Na etiketi zasledimo napise kot so namizno vino, kakovostno vino in vrhunsko vino. Lahko bi sklepali, da je prvo slabe in zadnje najboljše kakovosti. Žal nam te oznake o sami kakovosti vina ne povedo kaj dosti, saj se zaradi strogo začrtanih meri, ki jih mora izpolniti vino, da si pridobi naziv vrhunsko vino, mnogo vinogradnikov ne odloči za to oznako in se zadovoljijo z napisom kakovostno vino, čeprav gre v resnici za vrhunski izdelek.
Letnik pridelave
Komplimenta, da se starajo kot vino, poznavalci vina ne bodo pozitivno sprejeli. Popularno prepričanje, da vino z leti pridobiva na kakovosti, velja za največ 5 % vin. Večina vin s starostjo izgublja na kakovosti. Vino se uspešno stara samo pod določenimi pogoji, kar police v trgovinah prav gotovo niso. Zato izbirajte med vini zadnjih treh letnikov, po starejša vina pa se raje odpravite v specializirane prodajalne, vinoteke, kjer vam bodo znali svetovati.
Letnica nam poleg starosti vina sporoča tudi kakovost. Pod vplivom vremenskih razmer lahko kakovost istega vina iz leta v leto niha.
Volumski odstotek alkohola
Nam pove koliko alkohola vsebuje vino. Navadno se giblje med 11 in 14 %. Obstajajo pa tudi izjeme na obeh straneh lestvice.
Sladkorna stopnja
Sladkorna stopnja je označena opisno, gre za sladkor, ki je ostal nepovret in se ni spremenil v alkohol. Ločimo:
• suho, do 4g/l nepovretega sladkorja,
• polsuho, do 4 do 12g/l,
• polsladko, od 12 do 50g/l,
• sladko, več kot 50g/l.
Zmotno je prepričanje, da je suho vino kislo. Vsako vino vsebuje kisline, ki pa morajo biti v ravnovesju s sladkorjem. Če prevlada kislina, potem je vino res kislo, po drugi strani pa je previsok lahko tudi ostanek sladkorja, potem imamo pred seboj osladno vino.
Ime pridelovalca ali polnilnice
Nam pove kdo je vino donegoval in ustekleničil. Pridelovalec oz. polnilec tudi odgovarja za resničnost podatkov zapisanih na etiketi.