Miha Zaletelj se ukvarja s pridelovanjem različne zelenjave. Videti je, da mladeniča zanimajo pridelovalne tržne niše. To potrjuje tudi izkušnja s sladkim krompirjem. Z njim se je Zaletelj seznanil, ko je po srednji šoli študiral naravovarstvo v Biotehniškem centru Naklo. Začel je brati strokovno literaturo, raziskovati in ga bolje spoznavati. Vse, kar je izvedel, je prilagodil domačim razmeram, pravi. Ugotovil je, da je pri nas že nekaj pridelovalcev sladkega krompirja, a na mizah in njivah ostaja redkost in posebnost, zato ga je zamikalo, da bi ga poskusil gojiti še sam. Če nič drugega, dosega sladki krompir na trgu višjo ceno kakor navadni. Konkurenco mu dela le ameriški, ki ga je mogoče kupiti v trgovskih verigah.
Prva letina je bila za voluharja
»Sam sem bil kriv, naredil sem nekaj začetniških napak,« prizna Zaletelj, ko pove, da je lanski pridelek, ko je sladki krompir posadil prvič, pospravil predvsem voluhar. Pod folijo na njivi z nasadom je bilo ravno toliko prostora, da so voluharji obžrli velik del pridelka, ki potem večinoma ni bil več primeren za prodajo. Letos se je Miha stvari lotil drugače. Sladki krompir raste na drugi njivi, kjer ni škodljivca, in pridelek za zdaj kaže dobro.
Pridelovanje ni enako kot pri navadnem krompirju
Zaletelj je sadike posadil na prosto pred dobrim mesecem, pridelek bo pobiral v drugi polovici septembra. Kako gojenje pravzaprav poteka? »Iz gomolja je treba narediti potaknjence in biti potrpežljiv, ker ti iz očesc na gomolju odganjajo počasi, ob tem potrebujejo primerno visoko temperaturo.« Potaknjence nato posadi v zemljo, iz njih dokaj hitro poženejo koreninice, nato še podzemni gomolji. Postopkov je še več, a za naše kraje je najbolj primerno potaknjence vzgojiti tako, pojasni Miha Zaletelj, in v maju jih nato sadimo na prosto. Po treh mesecih rasti so gomolji zreli za pobiranje.
»Še ena posebnost: ko ga poberemo, ga moramo dati za približno dva tedna v topel in vlažen prostor, da se zacelijo ranice na površini, drugače bi začel gniti. Veliko stvari o pridelavi se še moram naučiti, veliko berem, preučujem, kaj bi se dalo izboljšati, kako se braniti pred voluharji in drugimi škodljivci in kako si pomagati s strojno opremo,« pravi mladi kmetovalec, poln energije in načrtov. »Razmišljal sem, da bi sladki krompir morda pozneje predeloval v sušene rezine in koščke, ki bi jih bilo mogoče dodajati hrani za domače živali, saj je zanje zelo zdrav. A to za zdaj ostaja le zamisel za kdaj pozneje.«
In kje je njegov krompir mogoče kupiti? Miha Zaletelj je vključen v Zeleni krog, društvo, ki trži pridelke slovenskih kmetov po spletu. »Vse je zelo preprosto in učinkovito, s takšno prodajo sem zelo zadovoljen. Najprej po spletu zbiramo naročila, nato pridelek ob dogovorjenem dnevu dostavimo na eno od tržnic oziroma na dogovorjeno mesto.« Zato je njegov krompir, tako kot druga zelenjava, dosegljiv vsakemu, ki ga želi naročiti. Zdaj je ta oblika prodaje že uveljavljena, a kljub temu, meni Zaletelj, bi jo morali uporabljati še več. Za različne nepomembne in potrošne izdelke so danes nekateri pripravljeni brskati po spletu in jih naročati iz tujine. Za zdrave domače pridelke, od katerih je tako rekoč odvisno naše počutje in zdravje, pa se kljub temu težko odločijo. Kdo bi to razumel? »Pri nas si veliko pridelovalcev zelo prizadeva za kakovostne pridelke, ljudje pa kljub temu hodijo v trgovske centre po slabo zelenjavo, o kateri ne vemo, kako in kje je zrasla.«
Vsak lahko poskusi
Sladkega krompirja ni težko pridelati, le nekaj stvari moramo upoštevati, svetuje Miha Zaletelj. Gomolj prerežemo in ga damo v lonček z nekaj centimetri zemlje. Odrezano površino pritisnemo na zemljo. To moramo prej navlažiti, ne močimo pa gomolja. Lonček postavimo na toplo, lahko tudi v bližino radiatorjev, kjer je temperatura okrog 30 °C, saj rastlina potrebuje toploto. Če to naredimo spomladi, sredi marca, bodo poganjki visoki od 10 do 15 centimetrov, nato jih odrežemo in vsadimo v substrat. Sredi maja jih presadimo na prosto. Rastline potrebujejo zemljo, bogato s hranilnimi snovmi. Za večino sort velja, da je najboljše zemljo prekriti s folijo, tako se bolj razvijajo gomolji in ne nadzemni del. Zelo pomembno je, da ima rastlina v času koreninjenja dovolj vode. Čez približno 3 mesece in pol lahko poberemo pridelek. Še o skladiščenju: preden sveže izkopane gomolje uporabimo, potrebujejo vsaj mesec dni, da pridobijo okus ter da se ta razvije in ustali.
Sladki priseljenec, tudi pri tistih, ki ga bodo skušali pridelati sami, še dolgo ne bo zamenjal navadnega krompirja na jedilniku slovenskih družin. A vsaj resen namen, da se želi uveljaviti tudi pri nas, je že pokazal. Razlogov za to, da ga bolje spoznamo in vsaj poskusimo, je res veliko.
In še: da ima neumen kmet debel krompir, je znano že dolgo. Nikjer v strokovni literaturi pa nisem mogel izvedeti, ali to drži tudi za sladki krompir. Treba bo poskusiti, ne gre drugače.
Sladki krompir vsak dan uživa milijarda ljudi
Krompirja, ki nista sorodnika: Kljub imenu, ki ju povezuje, sladki krompir (Ipomoea batatas) in naš »klasični« krompir (Solanum tuberosum) nista v botaničnem sorodstvu. Po nekaterih lastnostih sta si res podobna, a sodita v različni družini: prvi med slakovke in drugi med razhudnikovke. Oba pod zemljo naredita gomolje, pri sladkem krompirju so večji in podolgovati, včasih nepravilne oblike.
Skupna domovina Amerika: Obe rastlini imata skupno pradomovino na ameriški celini. Sladki krompir, imenovan tudi batata, naj bi izviral z območja med Mehiko in Venezuelo. Je tropska rastlina, ki ne prenese mraza in temperatur pod ničlo. V Evropo je prispel že kmalu po prvih odpravah v Novi svet, a se tu ni uveljavil. Kot pomembno kulturo ga gojijo marsikje v Aziji. Od Filipinov do Japonske je sestavina tradicionalnih jedi, podobno je v Afriki. V Evropi ga največ pridelajo na Portugalskem, vse bolj priljubljen pa je v Veliki Britaniji. V ZDA je ena najbolj cenjenih poljščin. Vsak dan ga na svetu uživa milijarda ljudi.
Lahko bi mu rekli superživilo: Prav nenavadno je, da se sladki krompir v Evropi ni bolj uveljavil po tem, ko so številne raziskave dokazale njegove prednosti in koristne lastnosti v prehrani. Študij z raznih delov sveta je zelo veliko in vse po vrsti sladki krompir opisujejo skoraj kot superživilo. Omenimo le nekaj ugotovitev. Gomolju daje barvo karoten, ista snov, ki jo najdemo v korenčku in še drugi temnejši zelenjavi. Več ko ga vsebuje, temnejše oranžne barve je pod olupkom in bolj je zdrav. Karoten je zelo koristen za telo, nepogrešljiv je pri nastajanju vitamina A ter pomemben za zdravje sluznic in kože.
Najpogostejša vrsta sladkega krompirja je tista z rdečkastim olupkom in mesom oranžne barve, obstajajo pa vsi odtenki, od bele in svetlo rumene vse do vijolične barve. Katerega izbrati? Tisti temnejši, intenzivnejše barve je zaradi karotena boljši.
Orožarna za zaščito telesa: Še posebej bogate z antioksidanti so vijolične vrste sladkega krompirja. Tako kot pri grozdju dajejo odtenek pridelku antioksidanti, torej snovi, ki varujejo naše telo pred številnimi boleznimi, dokazano tudi pred rakom.
Posebej dragocen je olupek, a ga največkrat ob pripravi jedi zavržemo. Ena od študij navaja, da je v olupku desetkrat več antioksidantov kot v sredici in je po tem primerljiv z borovnicami, ki so po analizah med najdragocenejšimi živili.
Sladki krompir je bogat z vitaminoma C in A ter z železom, ob tem pa še z vrsto mineralov in spojin, od kalija, natrija, kalcija, magnezija do cinka in mangana. To ga uvršča na seznam živil, ki ga prehranska znanost imenuje »pet na dan«. Na njem so tiste vrste zelenjave in sadja, ki bi jih morali za zdravje in dobro počutje jesti pogosteje. Navadnega krompirja na tem seznamu ni. Sladki krompir je odličen tudi zaradi velike količine vlaknin in ker ne vsebuje maščob. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa je priporočljiv tudi v dietni prehrani.
Kuhan je zdrav, pečen je okusen: Kaj narediti s sladkim krompirjem, kadar se znajde v naši kuhinji? Možnosti je veliko, še več je receptov, od osnovnih do takšnih za sladice.
Najbolj zdrav in najpreprostejši za pripravo je kuhan sladki krompir. Le temeljito ga umijemo, a ne drgnemo s strgalom, da ne poškodujemo olupka, ker bi gomolj potemnel. Olupimo kuhane gomolje, ki se zmehčajo po približno 30 do 40 minutah kuhanja, odvisno od velikosti. Hitreje se zmehča, če skuhamo manjše olupljene kose, tako kot je to pri navadnem krompirju.
Kuhanje je bolj priporočljivo še zato, ker pri pečenju celice otrdijo in se koristne snovi težje izločijo skozi celične stene, telo pa jih zato težje sprejme. Izkoristek karotena je boljši v kombinaciji z nekaj maščobe, na primer v jedeh z nekaj olja. Ta jih telesu pomaga absorbirati. Kuhan sladki krompir ima nižji glikemični indeks kakor pečen ali pražen.
Pečen sladki krompir pa je po mnenju mnogih, zdravje gor ali dol, najokusnejši. Lahko ga pripravimo v pečici, neolupljenega in narezanega na kose, ali spražimo v ponvi. Celo sladice si lahko pripravljamo iz njega, podobno kakor pražena jabolka z dodatkom sladkorja, masla in cimeta.
