Si vzamete čas? Imate svojo najljubšo skodelico ali vzamete, kar je pač pri roki? Pozanimali smo se, kako to počnejo Japonci, in obiskali slovensko skupino chado iz Društva Chado Urasenke Tankokai Slovenija, kjer se že deset let posvečajo obredni pripravi in pitju čaja po izročilu Urasenke šole poti čaja iz Kjota. Pitje čaja še nikoli ni bilo tako umirjeno in spokojno, na čaj zdaj gledamo popolnoma drugače.
Chado, kar v prevodu pomeni pot čaja, je kulturna dediščina Japonske, ki sloni na načelih harmonije, spoštovanja, čistosti in spokojnosti. »Harmonija (wa) pomeni živeti v sožitju drug z drugim in z naravo ter vsem, kar nas obdaja. Spoštovanje (kei) pomeni tako spoštovanje med gostiteljem in gostom, med gosti samimi, kot tudi spoštovanje do predmetov v čajni sobi. Čistost (sei) pomeni čistost čajne sobe, vseh predmetov, simbolično čiščenje predmetov v čajni sobi med obredno pripravo čaja in predvsem čistost srca, ki pripravi čaj. Spokojnost (jaku) pomeni, da ko se pri čajnem obredu zlijejo prva tri načela, harmonija, spoštovanje in čistost, se ustvari spokojnost in prevlada umirjenost v udeležencih čajnega obreda,« pojasni dr. Paula Braga Šimenc, mojstrica čajne ceremonije šole Urasenke, ki v Etnografskem muzeju izvaja delavnice japonskega čajnega obreda.
Meditacija v gibanju
Čajni obred poteka tako, da gostitelj skrbno pripravi čajno sobo, izobesi kaligrafijo, postavi rože, pripravi sladice in vse pripomočke za pripravo čaja. Med samim obredom v skladu z načeli harmonije, spoštovanja, čistosti in spokojnosti očisti predmete, s katerimi pripravi čaj, postreže sladice in ponudi čaj. Ko gost popije čaj, gostitelj sklene obred tako, da očisti vse pripomočke in jih odnese iz čajne sobe. Vsak obred se začne in konča s formalnim poklonom med gostiteljem in gostom, s katerim si izkažeta spoštovanje in zahvalo za pripravljen čaj. Najosnovnejši pripomočki, ki jih potrebujemo za enostavno pripravo čaja, so: posodica za čaj (natsume), skodelica (chawan), metlica (chasen), bambusova žlička (chashaku), kotliček za vročo vodo (tetsubin) ter ognjišče za gretje vode (binkake) in pri obredni pripravi seveda tudi svilena rutica (fukusa) ter lanen robček (chakin) za simbolično čiščenje predmetov (ki so sicer popolnoma čisti, še preden jih gostitelj prinese v čajno sobo).
»Takšen poenostavljen obred priprave čaja pri chadu imenujemo Ryakubon in poleg že omenjenih predmetov potrebujemo še pladenj (bon). Večino osnovnih pripomočkov je mogoče kupiti tudi pri nas v Sloveniji, po navadi v trgovinah, kjer prodajajo čaje,« pojasni Paula Braga Šimenc in dodaja, da je obredna priprava čaja nekakšna meditacija v gibanju. »Gostitelj, ki pripravi čaj, že natančno ve zaporedje gibov, kar mu omogoča, da se lahko resnično osredotoči na dani trenutek in čaj pripravi z vso pozornostjo.«
V harmoniji z vsem, kar nas obdaja
Pri čajnem obredu se posameznik lahko nauči cele vrste veščin in znanj. »Chado je kultura gostoljubja, ki nas uči ravnati v harmoniji z drugimi ljudmi, naravo in vsemi predmeti okoli sebe. Naučimo se medsebojnega spoštovanja. Obenem pa spoznavamo različne čajne predmete, njihovo izdelavo, kako ravnati z njimi in skrbeti zanje. Skozi chado spoznavamo tudi filozofijo, zgodovino in tradicionalno japonsko kulturo, z osredotočenostjo na zdajšnji trenutek in kraj,« razloži sogovornica, ki pravi, da kot začetnik pri chadu potrebujemo predvsem srčno željo stopiti na pot čaja in voljo do učenja te tradicionalne japonske veščine gostoljubja. »Za čajni obred, pri katerem se uporablja japonski zeleni čaj v prahu – matcha, je v Sloveniji zanimanje na bolj ali manj enaki ravni prisotno že ves čas. Razlogi, da se posamezniki zanimajo za chado, pa so tako različni, kot so si različni ljudje.«
