Ameriško vohunsko letalo je bilo sestreljeno nad Kubo, drugo tipa Lockheed U-2 pa je izginilo nekje v sovjetskem zračnem prostoru. Ko je zaradi teh dogodkov napetost še naraščala, je ameriški rušilec USS Beale začel spuščati globinske bombe na sovjetsko podmornico B-59, oboroženo z jedrskim orožjem. Valentin Savitski, kapitan omenjene podmornice, ni mogel vedeti, da so globinske bombe bile le vadbena različica – svarilo, da naj podmornico spravi na površje. Bealeu so se pridružili še drugi ameriški rušilci. Savitski je bil prepričan, da se njegovi podmornici ne piše nič dobrega in da je gotovo izbruhnila tretja svetovna vojna. Posadki je zaukazal, naj nemudoma za izstrelitev pripravi jedrski torpedo. Tarča: USS Randolf, ameriška letalonosilka, vodilna v floti, ki se je pridružila rušilcu Beale.
Sovjetska podmornica B-59
Jedrska kataklizma
Če bi torpedo upepelilo omenjeno letalonosilko, bi se jedrski oblaki z morja hitro razširil na kopno. Prve tarče bi bile Moskva, London, letalska oporišča na vzhodu Anglije ter večje koncentracije vojaške sile v Nemčiji. V naslednjem valu bombardiranj bi bile izbrisane »ekonomske tarče«, kar je druga beseda za civiliste. Pentagon bi uresničil svoj katastrofični scenarij – 5.000 tisoč jedrskih raket bi poletelo proti svojim ciljem, med drugim tudi na nenapadalno Albanijo in Kitajsko. Ni povsem gotovo, kaj bi se zgodilo z Združenimi državami Amerike. Razlog, zakaj je dal Nikita Hruščov na Kubo namestiti sovjetske rakete z jedrskimi konicami, je bil, da Sovjetska zveza pač ni premogla medcelinskih balističnih raket, s katerimi bi se lahko ubranili v primeru ameriškega napada. Vsekakor se zdi bolj verjetno, da bi Evropejci nastradali bolj kot pa Američani. Danes je namreč jasno, da sta bili v času hladne vojne Velika Britanija in Zahodna Evropa za Združene države Amerike povsem pogrešljivi.
Odločitev, da se tretja svetovna vojna ne bo začela, ni padla v Kremlinu ali Beli hiši, temveč v podmornici.
Človeški faktor
Najhujša nočna mora takratnega ameriškega ministra za obrambo Roberta McNamare je bila neodobrena izstrelitev jedrskega orožja. McNamara je odredil kode za orožje – vse so bile nastavljene na 00000000, da ne bi onemogočile hitre izstrelitve. Varnost je torej na vseh ravneh kalil človeški faktor. Tako se je pripetilo, da je Jimmy Carter, bržda eden od najbolj prizemljenih ameriških predsednikov, pustil šifre za izstrelitev v obleki, ki je bila poslana v čistilnico.
Grožnja ostaja
Hladna vojna se je končala, termonuklearne infrastrukture pa še vedno stojijo tako v Rusiji kot v Združenih državah Amerike. Tveganje, čeprav manjše, še vedno ostaja. Danes naj bi bilo na svetu 19.000 jedrskih konic, od tega jih je v rokah Rusije in Združenih držav Amerike okoli 18.000. To sta edini državi, zmožni s planeta izbrisati človeka.
Dolžnik mu je človeštvo
Odločitev, da se tretja svetovna vojna ne bo začela, ni padla v Kremlinu ali Beli hiši, temveč v podmornici. Za izstrelitev jedrskega torpeda prej omenjene podmornice B-59 je bilo potrebno soglasje treh višjih častnikov. Vasilij Aleksandrovič Arkipov je bil edini, ki je bil proti. Da je pretehtala njegova, je bil nedvomno odločujoč dejavnik njegov sloves. Leto pred tem se je namreč izpostavil hudemu sevanju, da je rešil podmornico, ko se je začel pregrevati reaktor. Ta doza sevanja je bila tudi eden od razlogov za njegovo smrt leta 1998.