Sumerci veljajo za domorodno ljudstvo na ozemlju Mezopotamije, ki velja za zibelko civilizacije. Že od leta 5.000 pr. n. št. so namreč vidne sledi uporabe osnovnih kmetijskih tehnik z namakalnimi sistemi.
Twitter
Tisoč let pozneje so se že ponašali z napredno pisavo, umetnostjo in arhitekturo, astronomijo in matematiko. Sledili so jim Akadci, ki so prevzeli del sumerske kulture, ustvarili svoj jezik in prvo kraljestvo v Mezopotamiji.
Wikipedija
Skrivnostni izvor
Izvor Sumercev ostaja skrivnost. Nekateri menijo, da izvirajo iz Anatolije v Turčiji, drugi, da so prišli s Kavkaza. Sumerijo so sestavljale mestne državice, ki so bile neodvisni narodi. Nekateri od njih so se obdržali tudi do 3.000 let. Okoli leta 3.500 pr. n. št. so Sumerci začeli graditi ograjena mesta z naprednimi vodnimi sistemi, ki so jih obkrožale vasi in posestva. Politična moč je prvotno pripadala državljanom, a je rivalstvo med posameznimi mestnimi državami botrovalo vzpostavitvi vladarjev. Vsaka od mestnih državic naj bi imela svoje božanstvo, njihovi templji pa so bili krona arhitekturnih dosežkov. Najbolj znan je bil zigurat v mestu Ur – 15 metrov visoka zgradba s tremi nadstropji je bila zgrajena iz blatnih opek v obliki piramidastih teras. Na vrhu je počivalo svetišče.
Wikipedija
Bronasta glava akadskega vladarja, verjetno Sargona ali njegovega vnuka Naram-Sina; Ninive, 23. – 22. stoletje pr. n. št.
Zaslužni za definicijo
Sumerci so bili med prvimi kulturami, ki so razvile postavke, s katerimi danes definiramo civilizacijo. Zaslužni so za kodeks zakona, plug, jadrnico in lunarni koledar. Razvili so številčni sistem, ki je temeljil na številu 60 in ki je še vedno v uporabi pri merjenju sekund in minut. Verjetno največja zapuščina pa je njihov sistem pisave, tako imenovani klinopis. Najstarejši znani so bili odkriti v spodnji dolini Tigrisa in Evfrata na jugovzhodu Iraka – izvirajo namreč iz leta 3.000 pr. n. št. Njihov način pisave so kmalu prevzeli tudi sosedje. Tako so okoli 2.500 pr. n. št. svoj jezik s klinopisom zapisovali tudi Akadijci. Z vzponom njihove dinastije dvesto let pozneje je akadščina odvzela primat sumerščini. Sumerci so si sicer opomogli, a le za kratek čas. Njihov jezik je sčasoma zamrl, akadščina pa je bila v uporabi še dve naslednji tisočletji in se razvila v babilonščino in asirščino.
Prvo kraljestvo
Sumerci so morda bili ena prvih znanih civilizacij, vendar pa so bili Akadijci tisti, ki so ustanovili eno prvih znanih kraljestev. Na jug Mezopotamije so prišli na začetku tretjega tisočletja pr. n. št., kjer jim je sčasoma uspelo uveljaviti svojo politično voljo. Za ustanovitelja njihove civilizacije, v kateri so bile zbrane mestne državice, velja Sargon Akadski. Ta je vladal od 2334 do 2279 pr. n. št., v tem času pa osvojil celotno južno Mezopotamijo ter dele Sirije, Anatolije in Elama (danes zahodni del Irana). O njem je znanega le malo, še največ iz legend. Zapisov ni, ker je bila prestolnica Akad ob koncu dinastije, ki jo je ustanovil, uničena in zapuščena. Leta 2350 pr. n. št. je osvojil vse sumerske mestne državice in jih združil pod svojo vladavino v Akadskem kraljestvu. Akadci so naslednji dve stoletji vladali Sumercem, kraljestvo pa je propadlo okoli 2.200 pr. n. št.
Sumerci so morda bili ena prvih znanih civilizacij, vendar pa so bili Akadijci tisti, ki so ustanovili eno prvih znanih kraljestev.
Model vladavine
Zgodovinarji za propad krivijo okoliška gorska plemena, ki so osvojila številne del Sumerije. In čeprav je Sargonova dinastija trajala le 150 let, je ustvarila model vladavine, ki je vplival na vse civilizacije Bližnjega vzhoda in pustil neizbrisljiv pečat na mezopotamski civilizaciji v tisočletju, ki je sledilo.
Wikipedija
