Pestunja Elizabete II., Clara »Allah« Knight, je bila hči kmeta, ki je svoje poslanstvo jemala smrtno resno. 25 let prej je pomagala vzgajati njeno mati. Verjela je, da z razvajanjem otroka uničimo odraslega, zato vztrajala pri strogi rutini: zajtrk ob 7:30, spanje ob 7:15. Pestunja ni odgovarjala Elizabetini materi istega imena, temveč babici Viktoriji Mariji Teck. Ta je vztrajala, da se rosno mlada Elizabeta nauči mahanja in nasmihanja. »Nauči otroke, da ne mencajo,« je ukazovala. Tako se je Elizabeta naučila več uri nadzirati svoj mehur za piškot.
Zunaj svojega družinskega kroga je bila Elizabeta plašna in sramežljiva.
Dvoje življenj
Takoj, ko je spregovorila, so ji pojasnili, da ima dvoje življenj, da je mlado dekle in princesa. Njeno življenje je bilo celo po merilih predvojne britanske aristokracije strogo nadzorovano. A da vse skupaj le ne bi bilo preveč rigidno, je mati svojima hčerkama Elizabeti in Margareti dodelila 22-letno varuško Margareto MacDonald. Mala Elizabeta ji je dala vzdevek Bobo, varuška pa je postala najbližja zaupnica in prijateljica njenega otroštva. Druga drugi sta bili predani do leta 1993, ki je Bobo preminila. Zunaj svojega družinskega kroga je bila Elizabeta plašna in sramežljiva. Sedem in pol ur na teden je preživela s svojo guvernanto, po mnenju kraljevih opazovalcev tridesetih let prejšnjega stoletja pa je bila slabo izobražena.
V Buckinghamsko palačo
S starši in štiri leta mlajšo sestro je živela na naslovu 145 Piccadilly. Njen oče Jurij VI. je bil vase zaprt človek, ki je večino svojega časa preživel z družino. Med njimi (imenoval jih je »nas štiri«) je bilo za tujce le malo prostora. Tudi v Londonu se je Elizabeta družila z maloštevilno družbo otrok višjega sloja. Ko je očetov brat odstopil s prestola, je vrsta prišla nanj. Elizabeta je opazila spremembo pri svojih starših, ki jo je prinesla dodatna odgovornost. Ko so se preselili v Buckinghamsko palačo, je njihovo življenje normalno steklo naprej. Malo tudi zato, ker so se oddaljili od vpliva babice.
Druga svetovna vojna
Ko je izbruhnila vojna, so obe princesi poslali na posestvo Balmoral, da bi bili na varnem. A tam nista zdržali prav dolgo – leta 1940 sta se preselili v njihov dom v Windsorju. Tam ni bilo kamuflaže, niti jima ni bilo treba nositi plinskih mask. Njuna mama je namreč hotela, da bi imeli čim bolj običajno otroštvo, četudi so padale bombe. Te so kaj kmalu naredile svoje, saj se je družina preselila za zidove gradu Windsor. Princesa Margareta je nekoč pripomnila: »Spakirali smo za vikend, ostali pa pet let.« Vseeno tam dekletoma ni nič manjkalo.
Poroka in smrt
Elizabeta se je pri 16 letih pridružila vojski kot mehaničarka. Po koncu vojne se je zbližala s princem Filipom, ki je postal njen redni obiskovalec. Njuna zaroka je bila oznanjena 10. julija 1947, le malo po njenem 21. rojstnem dnevu. Štiri mesece pozneje sta se poročila, v manj kot letu dni se jima je rodil Charles. A žal so leta kajenja njenega očeta naredila svoje. Jurij VI. je do leta 1951 resno zbolel. Nazadnje ga je videla, ko jo je 31. januarja leta 1952 pospremil na letališče v Londonu – z možem sta se namreč odpravljala na turnejo po Vzhodni Afriki, Avstraliji in Novi Zelandiji. 6. februarja istega leta je kralj umrl. Tako se je začela vladavina Elizabete II.