Novice Svet24

Čeprav ti igrajo pomembno vlogo pri kroženju vode, je vsako minuto na svetu posekanih za 36 nogometnih igrišč gozdnih površin. S tem, ko vlečejo vodo iz tal in jo sproščajo v ozračje, imajo drevesa ključno vlogo v hidrološkem ciklu, od katerega smo vsi odvisni. Življenja si brez dreves praktično ni mogoče predstavljati, a ljudje vseeno ne pomišljamo, ko pride do uničevanja pljuč našega planeta. Posledice suše so vidne povsod po svetu – v zadnjih tednih je bilo veliko govora o stanju v Kaliforniji. Tam je dež postal tako redek, da ga nekateri rosno mladi otroci sploh še niso doživeli.

Facebook

Na svetu je vsako minuto posekanih za 36 nogometnih igrišč gozdnih površin.

Nič bolje ni v Južni Ameriki

Sao Paulo, največje brazilsko mesto, se prebija skozi eno najhujših suš v zadnjih nekaj desetletjih. Stanje naj bi bilo že tako problematično, da si bo morala tamkajšnja oblast pri vzdrževanju redu kaj kmalu pomagati z vojsko. Mesto z 11 milijoni prebivalcev predstavlja središče brazilske ekonomije. Vendar pa pristojni za oskrbo z vodo že govorijo, da kaj lahko pride do evakuacije, če ne bo dovolj vode za osebno higieno in čiščenje bivališč. Nič nenavadnega torej, da se govori o najhujši krizi v zadnjih 84 letih, še posebej zaskrbljujoče pa so napovedi, da se je sušna sezona komaj dobro začela. Na udaru pa ni le Sao Paulo – celotna Južna Amerika se bori z vodno krizo. Količina dežja, ki je padel na jugovzhodni regiji okoli Amazonke, se je od leta 2000 zmanjšala za 25 odstotkov. Nujno ga potrebujejo več, dežja pa od nikoder.

Na udaru tudi Avstralija

V Queenslandu govorijo v najhujši suši v zgodovini države – suša je zajela kar 80 odstotkov vseh njenih teritorijev.

Suša v Afriki

Znano je, da se Sahara vztrajno širi proti severu, vendar pa suši ni ubežal niti južni del celine. Razmere so celo tako zelo resne, da oblasti že opozarjajo na možno pomanjkanje hrane, do katerega bi lahko prišlo že letos. Količina pridelane koruze se je znižala tako v Republiki Južna Afrika kot tudi v Angoli, Namibiji, Zimbabveju, Lesotu, Malavi in Madagaskarju.

Fenomen

Suša je stalna spremljevalka, vendar pa se velja vprašati, če je že kdaj prizadela toliko področjih hkrati? Zdi se, da to, kar doživljamo, ni normalno, saj so številni strokovnjaki prepričani, da smo za nastalo situacijo vsaj delno odgovorni sami. Dejstvo je namreč, da krčenje gozdov – po nekaterih ocenah gozdovi proizvedejo kaj 30 odstotkov vse pitne vode na našem planetu – vpliva na kroženje vode ter tudi na podnebne spremembe. Drevesa sproščajo vodno paro, s čimer ustvarjajo vlažnost. Para se dviga v atmosfero, kjer se nabira, preden se na površje vrne v obliki raznih padavin. Krčenje gozdov na nekem območju lahko zato znatno vpliva na podnebje, saj v atmosfero prihaja manj vode, posledično pa so uborne tudi padavine.