Eksplozija jedrskega reaktorja in posledično sevanje v Černobilu nista prizadela le ljudi, živali in dreves, temveč tudi razkrojevalce, kot so glive in bakterije. Četudi je od jedrskega opustošenja v Černobilu minilo skoraj 30 let, so posledice občutne še danes.
Arhiv Svet24
Predvsem pri tamkajšnjem rastju in živalih – ljudje na območju v bližini epicentra ne živijo – so še vedno razvidni znaki zastrupitve z radioaktivnim sevanjem. Ptice v okolici Černobila imajo tako opazno manjše možgane od sorodnic z neprizadetih območij; drevesa rastejo počasneje; na območju je veliko manj žuželk kot sicer.
Skoraj 30 let po eksploziji jedrskega reaktorja še vedno spoznavamo grozovite razsežnosti posledic.
Nič bolje je niso odnesle divje živali. A kot se izkaže, je problematika zastrupitve z radioaktivnim sevanjemše veliko globlja. Prizadelo je namreč tudi razkrojevalce – organizme, kot so bakterije, glive in določene vrste žuželk, odgovorne za ključni del vsakega ekosistema, recikliranje organske materije v prst. Motnje na tako prvinski ravni bi lahko, sodeč po raziskavi, ki so jo izvedli raziskovalci iz univerze v Južni Karolini, vplivale na celotni ekosistem.
Arhiv Svet24
Rdeči gozd
Skupina raziskovalcev se je tega problema lotila delno zaradi nečesa, kar so opazili na terenu. Ker so na območju delovali že od leta 1991, so opazili, da se drevesa Rdečega gozda – gozd borovcev, ki so po eksploziji pordečeli – niso začela razkrajati tudi 15 do 20 let po nesreči.
Wikipedija
Reaktor številka 4 v jedrski elektrarni Černobil je povzročil največjo jedrsko nesrečo v zgodovini.
Nadaljnji testi so pokazali, da je odpadlega listja največ na predelih, kjer je bilo sevanje najbolj intenzivno. Vendar pa to ni bil dovoljšen dokaz, da bi lahko okrivili sevanje. Da bi potrdili svoje sume, so v približno 600 vrečk natlačili raznovrstno listje z neprizadetih območij, polovico pa so jih zavarovali s hlačnimi nogavicami. Razvrstili so jih po območju, nato pa počakali skoraj eno leto, kar je običajno dovolj, da razkrojevalci naredijo svoje. Kot se je izkazalo, je na območjih brez sevanja v enem letu razpadlo od 70 do 90 odstotkov listja. Kjer pa je sevanje bilo prisotno, je listje ohranilo približno 60 odstotkov teže. Nadalje se je izkazalo tudi, da so kot razkrojevalci pomembnejše glive in mikrobi kot pa žuželke. Zaključili so, da sevanje zavira mikrobno razgradnjo listne stelje na zgornjem sloju tal. Kar pomeni, da se hranila ne vračajo učinkovito v prst, kar je eden od vzrokov za počasnejšo rast dreves, ki obdajajo Černobil.
Arhiv Svet24
Nevarnost požarov
Različne študije so pokazale, da je območje Černobila zaradi 27 let kopičenja listja izredno požarno ogroženo. Gozdni požar, če bi se že zgodil, pa ne ogroža le svoje neposredne okolice, saj bi lahko raznesel radioaktivne kontaminante daleč preko zavarovanega območja. Prave rešitve, razen neprestanega opazovanja problematičnega predela, ni.
Wikipedija
