Dolg je 87 centimetrov, na breg pa ga je potegnil zgodaj zjutraj. »Za vabo sem imel koruzne žgance in v desetih minutah je bilo vsega konec. Je pa res, da sem ga prihajal hranit že zadnja dva tedna,« pripoveduje Peter.
Že dan prej je na istem mestu ujel pet krapov, težkih med pet in sedem kilogramov, še en dan pred tem pa 12,5-kilogramskega krapa luskinarja, a vse spustil nazaj v reko. »Ta ulov sem čakal že več let in veliko truda je bilo vloženega. Moj prejšnji rekord je znašal 14,5 kilograma, nekajkrat sem bil blizu novemu, a se nikoli ni izšlo. Tudi ta je krap zrcalar, tako kot prejšnji, lahko bi bil celo isti,« pripoveduje, medtem ko kapitalno ribo spusti nazaj v reko.
»Ribe vračam nazaj že vrsto let. Ti, Adem, pa si nas s tem okužil,« se zasmeji proti skupini prijateljev iz ribiške družine, ki so prišli pogledat rekorden ulov. Na tem odseku Krke večjega krapa namreč ne pomnijo, je pa ravno pred dnevi v Kostanjevici padel rekord te reke– 23 kilogramov.
Ko je bil krap spet v vodi, je potreboval kar nekaj časa, da je prišel k sebi, a je po nekaj minutah vendarle dostojanstveno odplaval proti svojemu bivališču, malo nižje po reki. Zagotovo je star že precej več kot 10 let. »Nekateri za krapa pravijo, kolikor kilogramov, toliko let,« pravi Adem. »No, to velja bolj za ribnike, tu, v reki, so razmere bolj spremenljive in vprašanje je, če lahko tako hitro pridobiva težo,« pripomni Peter.
Na mogočnem telesu ribe so vidne sledi globokih prask. »Po mojem so nastale med kakim begom v grmovje. Najbrž je bil že večkrat na trnku. Takrat se riba rada skrije med veje, vrvica se zaplete in ni drugega, kot da jo strgaš,« pripoveduje izkušeni ribič.
