»Že tradicionalno pripravljamo srečanje strokovnih služb, kjer si lahko izmenjamo informacije o stanju na področju otrok in mladostnikov. Letošnja tema je namenjena obravnavi prav tovrstne populacije, takšnim, ki so storilci kaznivih dejanj,« je pred začetkom medinstitucionalnega strokovnega posveta na aktualno temo Mladi in kriminal, ki so ga že 12. leto zapored pripravili kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor v sodelovanju z Varnostnim sosvetom Mestne občine Maribor, poudarila Simona Lilek, vodja skupne za mladoletniško kriminaliteto.
Dodala je, da jim veliko mladostnikov poroča o tem, da so kadili marihuano, in tudi iz pogovorov z učitelji večkrat ugotovijo, da ponekod v šolah med učenci ni enega, ki ne bi že poskusil marihuane. »In vsi ti mladostniki so žrtve kaznivih dejanj, saj jim je nekdo drogo moral prodati. Porast kaznivih dejanj opažamo še prek interneta, kjer mladostniki počnejo veliko najrazličnejših stvari, pri katerih se sploh ne zavedajo, da so kaznive. Ne ločujejo med virtualnim in realnim svetom,« je zaskrbljena sogovornica.
Vodja sektorja mariborske kriminalistične policije Robert Munda je poudaril, da imajo mlajši kršitelji v postopkih poseben status in obravnavo, medtem ko na mariborskem območju število takšnih, ki se ukvarjajo s kriminalnimi dejanji, ne odstopa od slovenskega povprečja.
Ivan Šelih, namestnik varuhinje za človekove pravice, pa je razložil, da je ena izmed nalog oziroma pristojnosti varuha obravnavati nepravilnosti pri delu državnih organov v stiku z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj. »Lahko rečem, da je naslovljenih pobud na varuhinjo človekovih pravic relativno malo. Vseeno pa obravnavamo tudi nekaj takšnih, ki nam jih pošljejo starši storilcev kaznivih dejanj, zoper katere je odrejen pripor. Zaskrbljeni so predvsem nad namestitvijo njihovih mladoletnih otrok skupaj s polnoletnimi,« je razložil Šelih in še, da prejemajo tudi pobude, v katerih posamezniki sprašujejo o pravnih možnostih, kako do povrnitev odškodnine pri deviantnih dejanjih mladoletnih storilcev. S protestov, ki so se v lanskem letu odvijali v Mariboru, pa so obravnavali tri pritožbe.
»S kolegom sva obiskala policijsko postajo, na kateri so bili pridržani protestniki, med katerimi so bili tudi mladoletni storilci. Eno izmed priporočil varuha po našem obisku je bilo, da v takšnih primerih mladoletni protestniki ne smejo biti skupaj s polnoletnimi storilci,« je dejal Šelih. O sodelovanju centrov za socialno delo (CSD), vzgojnih zavodov in policije glede mladoletnikov pa je govorila Sendi Murgel, pravnica na skupnosti CSD. Udeležencem posveta je dejala, da se s CSD in policijo na delovnih sestankih srečujejo redno, zato lahko sodelovanje z omenjenima inštitucijama oceni kot dobro, četudi večkrat naletijo na težave, ki jih povzroča zakonodaja. »Včasih je namreč težko opredeliti, kdo bi moral kakšno zadevo opraviti, zato poskušamo tovrstne težave na takšnih delovnih sestankih tudi odpraviti,« je sklenila.
