Tako potrt naj bi bil že dve leti, ko je poginila njegova dolgoletna prijateljica Pelusa.
Predstavniki Greenpeacea so zbrali 160.000 podpisov, da bi Artura prepeljali v Kanado.
Ravno osama pa naj bi bila povod za nenavadno obnašanje, ki ga je mogoče opaziti pri 29-letnem medvedu – pogosto namreč nagiba glavo in kaže zobe, ko se počasi ziba od enega konca ograde do drugega. Arturo, ki je v živalskem vrtu v Mendozi v Argentini že dve desetletji, stika s svojo vrsto ni imel vse odkar je preminila Pelusa. Aktiviste sedaj upravičeno skrbi, da ima kosmatinec težave z duševnim zdravjem. Ti zato zahtevajo, da Artura, ki naj bi lahko trenutno dostopal zgolj do pol metra globokega bazena, premestijo v drug živalski vrt, kjer bo bolje poskrbljeno za njegove potrebe. Prej omenjeni živalski vrt je pred petimi meseci podoben poskus aktivizma zatrl v kali, ko se je govorilo, da bi nesrečnega severnega medveda premestili v živalski vrt v Winnipegu v Kanadi, kjer se nahaja Središče za ohranitev severnih medvedov. Predstojniki argentinskega živalskega vrta so namreč bili mnenja, da Arturo dvodnevne poti ne bi preživel, zato so se odločili medveda obdržati. Ta naj bi sicer bil dobrega zdravja – severni medvedi v divjini običajno dočakajo le malo čez 20 let, v ujetništvu pa je ta meja zamaknjena –, a pristojni ravno na račun starosti medveda niso hoteli predati. Vseeno aktivisti ostajajo neomajni. Predstavniki Greenpeacea so tako zbrali 160.000 podpisov, da bi Artura čim prej prepeljali v Kanado, angažira pa se je tudi argentinska profesorica Fernanda Arentsen z univerze Sv. Bonifacija v Winnipegu in v zvezi s problematiko pisala vladi v Bueons Aires. Lani je za kanadske novinarje dejala, da je jasno, da se medvedu meša. Premika se namreč kot se premikajo severni medvedi, kadar so pod velikim stresom.