S kakšnim razlogom, se bržda sprašujete – iz dobrodelnosti.
»Moji prijatelji so vedeli, da sem vztrajen dolgoprogaš, zato običajni maratoni zame preprosto niso bili izziv,« je povedal devetinštiridesetletni letni Tony iz Velike Britanije. »Zato sem začel razmišljati o izzivu, ki bi me prignal do meja mojih zmožnosti. Ko sem leta 2011 oznanil, da bom tekel s hladilnikom, je svet ponorel. Čez noč sem se znašal v novicah sedemnajstih različnih držav.« Tony sovraži dvainštirideset kilogramov težki hladilnik. »Začetek je naporen, potem pa postane nemogoče.« Ko govori o pripravah, pove, da je vse odvisno od trdnosti uma.
Običajni maratoni zanj niso več izziv.
Teči je začel pri starosti dvanajstih let, ko mu je umrl oče, da bi pobegnil pred tegobami vsakdana. S hladilnikom kot orodjem prepoznavnosti je začel septembra 2011. S hladilnikom teče, da ozavešča: »Upam, da ljudje pomislijo, kakšno dnevno breme predstavlja rak.«
V zadnjih treh letih je s hladilnikom odtekel deset maratonov in zbral kar nekaj denarja za raziskave te zahrbtne bolezni. Nazadnje se je udeležil 24 urnega dogodka, v okviru katerega bi moral preteči štiri dvainštiridesetkilometrske maratone. Na žalost mu ni uspelo – ravno, ko je zaključil z drugim maratonom, mu je nadaljevanje preprečila sončarica. Če bi vztrajal, so mu povedali zdravniki, bi si zaradi teže hladilnika polomil noge. Tony tudi zato pravi, da so njegovi podvigi z nenavadnim sopotnikom prišli h koncu. Drugi razlog za to je, da je s svojo ekstremno metodo pogosto zasenčil druge dobrodelne maratonce.
