''Mene osebno je posililo 28 četnikov. Posebej pa jih je privlačilo to, da so gledali kako to počneta oče in sin. Nekaterim izmed nas so kasneje tudi ukazali, da drugim odgriznemo spolne organe. Ne odsekamo temveč odgriznemo, kar sem moral storiti tudi jaz. To je bil moj najtežji dogodek v taborišču,'' je dejal eden izmed redkih moških, ki so bili spolno zlorabljeni v taboriščih.
Minilo je že več kot 20 let od vojnih zločinov, storjenih na tleh nekdanje Jugoslavije, ki so jih več kot izkusile tudi ženske. Sedaj pa se pojavljajo predlogi, da naj bi žrtve za te zločine prejele denarne odškodnine. Vprašanje pa je, če bo denar lahko zacelil še vedno izredno boleče rane vseh žrtve spolnega nasilja, ki je bilo izvršeno med boji na Balkanu. O tem, kakšne posledice jim je postila vojna se v glavnem lahko pogovarjajo zgolj z ostalimi žrtvami, saj so le one tiste, ki to lahko razumejo.
Ženske so se s posilstvi soočile in o tem spregovorile… moški ne!
Moški se namreč veliko težje odločijo o tem spregovoriti, zato je tudi razsežnost tega težje določljiva. Ženske so se namreč opogumile in sedaj veliko lažje govorijo o tem, kaj se jim je zgodilo. Prihajajo na stalne terapije. Odstotek moških na teh terapijah je zanemarjajoč.
Obstajajo namreč številni dokazi o posilstvih moških, ki so se zgodila v taboriščih. To je zločin, o katerem se redko govori, še manjša pa je verjetnost, da bodo žrtve pripravljene o teh bolnih dejanjih spregovoriti na sodiščih. Zaradi tega ostajajo krivci nekaznovani, žrtve pa brez psihološke pomoči. V Bosni in Hercegovini se vse pogosteje govori o posilstvih moških, omenja pa se taborišča v Kninu, Glini in Slavonskem brodu. Kot najhujše pa navajajo taborišča poleg Sremske Mitrovice, kjer so bili zaprti in mučeni tako Hrvatje, kot tudi Bošnjaki. Ena izmed žrtev je povedala, da so bili: ''moški prisiljeni posiliti druge ujetnike, pogosto pripadnike bližnjega sorodstva, kot tudi seksualno zadovoljevati čuvaje v zaporih, neko število izmed njih pa je bilo tudi kastrirano na razne načine (z odsekanim spolovilom ali s prisilo, da je zaporniku drugemu zaporniku odgriznil spolovilo)
Posebej jih je privlačilo, da so gledali, kako to počneta oče in sin
''Mene osebno je posililo 28 četnikov. Nikomur ne želim tega, kar se je zgodilo meni. Preklinjal sem mamo, ki me je rodila. Vzeli so storž, ga obrnili narobe, porinili v analno odprtino in nato pričeli. In to noč so prišli ponovno. Postrojili so nas in razdružili očete in sinove. Postavili so nas na oder in nam ukazali, da se slečemo do golega. Ne bi govoril, kaj so nam ukazali, da naj počnemo. To se ve, takoj ko so nas slekli. Posebej jih je privlačilo, da sta to počela oče in sin. Nekaterim izmed nas so na koncu ukazali, da drugim odgriznemo splovila. Ne odsekamo, teveč odgriznemo, kar sem moral storiti tudi jaz. To je moj najtežji dogodek v taborišču,'' je izjavila žrtev, ki je bila v taborišču označena s številko 4977.
Nepripravljenost Hrvatov in tudi ostalih žrtev, da spregovorijo o zločinih ni nejasna. Ponižani in osramočeni sami prehajajo skozi to tragedijo, saj družba in okolje v katerem živijo še ni pripravljeno za poslušanje zgodb o tovrstnih zločinih.
