Če za koga oznaka pop ikona ne zveni pretenciozno, je to Anja, ki je nekdanjo Jugoslavijo osvojila z Videosexom in za večno ostala v analih zapisana kot seksi mačka novovalovske scene. Sedeminpetdesetletna glasbena ikona Anja Rupel je v Sloveniji ob glasbeni zaznamovala tudi medijsko sceno. Še vedno je glasbena urednica in glas prvega programa Radia Slovenija, na Pop TV je bila obraz oddaj Pop Party in Zvezde pojejo, ki jo je vodila s Petrom Polesom, za Videogrom, ki ga je vodila s Perom Lovšinom, pa je prejela tudi viktorja.
Spomnimo, priljubljena pevka je svojo glasbeno pot začela pri 16 letih s skupino Videosex, s katero se je zapisala v zgodovino jugoslovanskega novega vala. Ko je skupina po devetih letih razpadla, se je glasbi skoraj odpovedala in začela delati kot radijska in televizijska voditeljica. Po vztrajnem prepričevanju partnerja Aleša Klinarja je leta 1994 izdala svoj prvi samostojni album Odpri oči. Te dni pa je ob vrnitvi na glasbene odre napovedala tudi nov album.
Dajva za začetek malo »razčistiti« tole »vrnitev po večletnem premoru«. (smeh) Saj v resnici niste odšli, vedno ste bili prisotni, izdajali nove pesmi, celo album ali dva, tudi priredbe svojih uspešnic, le nastopali morda niste tako veliko kot nekoč. Kako sami gledate na svojo »vrnitev«?
Ne, nikamor nisem odšla, je pa res, da sem zadnji album izdala pred sedmimi leti in zadnji videospot posnela pred več kot desetimi leti. Čas pa res hitro teče. (smeh) Sicer sem ves čas nekaj počela, pisala besedila, nastopila v Beogradu, dvakrat v Zagrebu in dvakrat v Skopju, nastopala kot gostja na koncertih drugih glasbenikov (Zoran Predin, Flirrt, Rock Partyzani …), med karanteno posnela svoje skladbe v novi glasbeni preobleki in dve izmed njih tudi dala na radijske postaje, delala na radiu … Skratka, nisem bila ravno na počitnicah v eksotičnih krajih. (smeh)
Ste se naveličali tega cirkusa, ki ga prinaša glasbena industrija, ali kaj je bil razlog?
Glasbe se nikoli ne naveličam, vsega medijskega udejstvovanja pa se. Včasih si izdal album, skladbo posredoval na tistih nekaj radijskih postaj, šel gostovat v TV-oddaje, in že si imel hit. Zdaj pa imaš cel kup radijskih postaj, poleg tiskanih še spletne medije, podkaste, stalno moraš objavljati na družbenih omrežjih … skratka, več imaš dela s tem kot s samim glasbenim ustvarjanjem.
No, ampak zdaj ste »nazaj«, in to z novo pesmijo Srce že ve, ki se že vrti na radijskih postajah … Gre za ljubezensko pesem, kajne?
Srce že ve je v osnovi ljubezenska skladba, ki pa govori tudi o tem, kako se v življenju po vsakem porazu, izgubi, nesrečni ljubezni lahko spet postaviš na noge in živiš naprej …
Kaj pa ve vaše srce?
Uh, moje srce je že dolgo na svetu in je dalo že marsikaj skozi, pa si je vedno opomoglo …
Za pesem ste posneli tudi videospot, v katerem nas peljete na sprehod po ulicah Trsta. Zakaj prav tja?
To, da smo snemali v Trstu, je bila moja ideja, saj sem si za spot zamislila večerni, mestni utrip, nisem pa hotela snemati v Ljubljani, ker je bila v spotih že večkrat uporabljena. Najbližje je bil potem Trst, pa tudi najbolj ga poznam, saj sem kot otrok veliko vikendov preživela pri teti Angeli, ki je tam stanovala, tudi moj ded se je rodil v Trstu in moj oče je eno leto tam celo služboval – bil je flavtist v tržaški operi. Trst ima tako kar pomembno mesto v mojem življenju; snemanje je bilo sicer naporno, a super. Režiser videospota Rok Breznik in njegova asistentka sta bila v Trstu prvič in jima je bil zelo všeč.
Kakšna anekdota s snemanja?
Izkoristili smo enega zadnjih letošnjih vročih večerov in spot posneli gverilsko, z majhno ekipo: režiser, asistentka in moja prijateljica, ki je pomagala pri oblačilih. Kadre in interierje smo iskali sproti, če nam je bilo kaj všeč, smo se ustavili in snemali ... Ker je bil Trst poln ljudi, smo bili kar atrakcija, in ko smo snemali pri vrtiljaku, ki so ga ravno zaprli, je bila lastnica tako prijazna, da je samo za nas prižgala lučke.
Pesem Srce že ve je tudi napoved albuma vaših osveženih hitov z nekaj novostmi. Nam lahko razkrijete že kaj več?
Ja, skladba je nekakšna napoved albuma, ki naj bi izšel po novem letu. Gre za moje skladbe, ki smo jih Aleš Klinar, Miha Gorše in jaz posneli med prvim »lockdownom«, da smo nekako preživeli tisto grozno obdobje. Najprej je bilo mišljeno, da se posname samo ena skladba, potem pa jih je nastalo za cel album, in mogoče je zdaj končno čas, da jih izdam. So pa to skladbe Lep je dan, Odšla bom še to noč, Življenje je kot igra, Na zadnji postaji in druge, ki so malo drugače zazvenele, zraven pa sem dodala dve novi.
Pripravljate se tudi na koncert v SiTi teatru. Slišim, da so na repertoarju vaši hiti, hiti Videosexa in par slovenskih popevk …
Priznam, da imam že tudi malo treme, ampak se zelo veselim koncerta 8. decembra v SiTi teatru v Ljubljani, ki bo moj prvi samostojni koncert po dolgem času, in seveda bom nastopila z bendom. Sprehodila se bom skozi svojo glasbeno kariero – malo Videosexa, malo popevk in mojih solističnih uspešnic.
Kaj pa gostje? Že lahko koga razkrijete?
Ja, koncerta se veselim tudi zato, ker bo moja gostja Tinkara Kovač, ki jo zelo cenim. Je odlična pevka in glasbenica, ki o glasbi razmišlja podobno kot jaz. Malo bova že zapeli skupaj na Aleševem koncertu Rock Partyzanov, 24. novembra v ljubljanski Cvetličarni.
Pri skladbah še vedno stavite na vašega Klinčija (Aleša Klinarja, op. a.). Sta uigran tandem, so ideje še vedno enake oziroma hitro najdeta skupni jezik za novo pesem?
Z Alešem res že dolgo sodelujeva, a to ne pomeni, da nisva kritična; jaz do glasbe, on do mojih besedil. Včasih tudi ne najdeva skupnega jezika. (smeh) Ko pa ga, je rezultat vedno super.
V 80. letih ste v Jugoslaviji veljali za najbolj seksi pevko na sceni, v 90. letih za prvo damo slovenskih diskotek, pa tudi sicer ste z glasbo povezani zaradi dela na radiu. Vem, da je to široka tema, ampak na kratko – kako se je glasba za vas spremenila od vaših začetkov do danes?
Glasba se ni nič spremenila – spremenil se posel okoli nje in način poslušanja glasbe. Večina jo posluša prek telefona, predvsem je zelo dostopna, in to takoj. Izgubila je velik del čarobnosti.
Kako bi opisali našo glasbeno sceno danes? Kot glasbena urednica izbirate glasbo, ali kdaj tudi potarnate, da ni dovolj kakovostne glasbe?
Ne, še vedno je dovolj kvalitetne glasbe. Stare in nove, samo poiskati jo je treba v poplavi instant uspešnic.
