V Mariboru se je preteklo nedeljo s podelitvijo nagrad sklenil 58. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan je prejela prvakinja Drame SNG Maribor Nataša Matjašec Rošker, veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo pa Zaprta študija. New constructive ethics režiserke Nine Rajić Kranjac v produkciji Prešernovega gledališča Kranj.
Fokus uprizoritev
Nabor tekmovalnih predstav je žirijo presenetil s kompleksnostjo in raznolikostjo gledaliških oblik in žanrov. »Performativni formati so se srečali s tradicionalnimi dramskimi pristopi, mladi režiserji s starejšimi, uveljavljeni igralci z novimi talenti, stari miti s sodobno dramo. Opaziti je, da fokus uprizoritev postaja vedno bolj zaseben: liki in ljudje iščejo svoje mesto v svetu, ljubezen, priznanje in vero, a se pri tem neizogibno soočajo s starostjo, z okoljsko katastrofo, z nasiljem in s smrtjo. Skozi intimnost posameznih produkcij pronica moč gledališča, ki se trudi razumeti kompleksnost sveta, v katerem živimo, in splete raznolikost njihovih stališč v večperspektivno panoramo našega časa,« so člani žirije izpostavili ob predstavitvi dobitnikov nagrad.
»Usoda posameznika postaja vedno bolj anksiozna, kar se pri večini uprizoritev manifestira v izbiri izrazito narativnih pristopov in konceptualnih izhodišč, manj pa v kompleksnosti dramskih form, uprizoritveni ranljivosti in rahločutnosti ter čutnih raziskovanjih. Zdi se, da se nahajamo na točki preizpraševanja smisla gledališča oziroma njegove transformacije v postpandemskem svetu,« so še dodali.
Niso imeli lahkega dela
Predsednik mednarodne strokovne žirije Peter Petkovšek je povedal, da pri izbiri najboljših stvaritev niso imeli lahkega dela, saj so bili soočeni s številnimi presežki. Veliko nagrado so podelili predstavi Zaprta študija. New constructive ethics režiserke Nine Rajić Kranjac, ker je izjemno kompleksna, a zelo dobro narejena predstava. »Ekipa je res naredila odlično delo, predstava ima močno sporočilo, dobro igro, tako da nas je na vseh nivojih najbolj prepričala,« je dejal Petkovšek. Režiserka pa je ob prejemu nagrade dejala, da to nagrado dojema kot plod neusahljivega kolektivnega dela.
Borštnikovo nagrado za režijo so prisodili Mojci Madon za predstavo 52 hertzov v produkciji Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica. Kot je dejala prejemnica, ji bo to lepa popotnica za delo naprej.
Nagrado za igro so prejeli štirje igralci in igralke, in sicer Mirjam Korbar, Tamara Avguštin, Branko Šturbej ter Janez Škof. Borštnikovo nagrado za mlado igralko so podelili Ivani Percan Kodarin za vlogi v predstavah 52 hertzov in Žene v testu režiserke Žive Bizovičar v produkciji SNG Drama Ljubljana.
Borštnikov prstan je najprestižnejša slovenska nagrada za igralske dosežke, ki jo od leta 1970 vsako leto podeli neodvisna žirija. Prva prejemnica te nagrade je bila slovenska igralka Elvira Kralj.
Posebna nagrada
Posebno nagrado žirije je prejel kolektiv predstave En K te gleda v produkciji Kulturnega zavoda Godot in Zavoda Vitkar. Nagrado za celostno obdelavo uprizoritvenega gradiva je dobila predstava Žene v testu v produkciji SNG Drama Ljubljana, nagrado za oblikovanje svetlobe in videa pa kolektiv Son:DA in Toni Soprano Meneglejte za uprizoritev Kdo se boji Virginie Woolf? v produkciji Mini teatra in Mestnega gledališča Ptuj. Predstavnik Son:DA Miha Horvat je priložnost izkoristil za poziv k podpori mariborskim kulturnikom, ki so soočeni s finančnimi rezi s strani občine.
Nagrado za scenografijo je dobil Branko Hojnik za predstavo Frančišek, nagrado za izvirno dramsko besedilo pa Katarina Morano za predstavo Usedline. Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v letu 2022 je prejela uprizoritev Žene v testu v produkciji SNG Drama Ljubljana.
Borštnikov prstan
Osrednja slovenska nagrada za igralske dosežke je Borštnikov prstan, ki ga je letos prejela Nataša Matjašec Rošker. Nagrajenka je v nagovoru zbranim dejala, da o gledališču in igri ne mara govoriti. »Gledališče in gledališka igra zame ni monolog, ampak dialog. Dialog z avtorsko ekipo, ki mi pride nasproti, s kolegi, ko skupaj razmišljamo o predstavi, in v končni fazi dialog med nami in vami, ki poteka preko predstave. To so trenutki, ki so pomembni,« je dejala.
Umetniški direktor festivala Aleš Novak je z letošnjo izvedbo Borštnikovega srečanja zelo zadovoljen, saj so bile predstave zelo dobro obiskane. Stoječe ovacije za večino prikazanih predstav so po njegovih besedah dokaz visoke kakovosti slovenskega gledališkega ustvarjanja. »Ne glede na to, da ima festival že vsa leta zelo zvesto občinstvo, mislimo, da se je letos zgodil neki poseben, magičen trenutek, ki je ta odnos med slovenskim gledališčem, festivalom in občinstvom še poglobil in okrepil, zato lahko resnično optimistično gledamo v prihodnost,« je povedal Novak, ki 1. septembra začenja drugi polni mandat na tem položaju.
Festival, ki je poimenovan po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku, v Mariboru prirejajo od leta 1966 in velja za osrednji slovenski gledališki festival. Prejšnja leta je potekal v jesenskem času, pred dvema letoma pa so ga prestavili na začetek poletja.
