Že kot majhna deklica je Monika Avsenik rada pela, občudovala je glasbenike in si po tihem želela, da bo tudi sama nekoč pevka. Kljub temu, da dolgo ni verjela vase, je vendarle zbrala pogum in se pred nekaj leti tudi sama odpravila na glasbeno pot. Ne skriva, da želi nadaljevati dolgo glasbeno tradicijo svoje družine. "To je velika odgovornost. Dedkovo glasbo res cenim in spoštujem. Lahko rečem, da se kot glasbenica čutim tudi nekoliko odgovorno širiti njegovo glasbo. Če ne drugače že zaradi naših potomcev. Želela bi, da Avsenikova glasba ostane večna, saj jo je dedek zapisal globoko v srca ljudi," pove Monika.
Zdaj je med oboževalce slovenske glasbe skupaj s svojim očetom Gregorjem Avsenikom v svet poslala novo pesem Čarobni svet. Snemanje, aranžiranje in studijsko urejanje je prevzel Gregor, Monika pa je prevzela vizualno podobo in sama napisala scenarij ter prevzela montažo videospota. Gregov navdih za besedilo in melodijo je bila gora Begunjščica, ki se vzpenja nad Begunjami. "Navdihuje me okolje v katerem živimo. Prebujanje dneva in žarki sonca, ki zjutraj zlatijo vrhove, mi vlivajo optimizem in hvaležnost za vsak nov dan, ki nam je dan. Ob občudovanju prelepe Begunjščice, ki krasi našo deželo, je nastala pesem Čaroben svet. Pesem opisuje lepoto naših gora in planinsko veselje, ki ga začutiš, ko se povzpneš na goro."
Tudi Monika vedno občuduje bližnje gore in se ozira proti vrhovom, ko se pripelje v domače Begunje. "Včasih je bila v Begunjah ob cesti tabla, kot neke vrste dobrodošlica ljudem, ki so prišli v našo vas. Na njej je pisalo Gore in glasba. To dvoje se tu res prepleta. Spomnim se, kako je tudi ata Slavko občudoval prav pogled na Begunjščico. Svojo ljubezen do domačega kraja, okolice in nasploh Slovenije, je izkazal v številnih pesmih (Slovenija, od kod lepote tvoje, Prelepa zelena Begunjščica, Lepe ste ve Karavanke, Prelepi gorenjski svet, Čar Julijskih Alp, Jadranje nad Gorenjsko)... To ljubezen čutiva tudi midva z očetom in vesela sem, da na nek način nadaljujeva njegovo poslanstvo. Čeprav ne grem ravno pogosto v hribe, občutim posebno radost, ko mi to uspe. Že pogledi po poti te pustijo odprtih ust, ko pa prideš na sam vrh ... Takrat pa pozabiš na vse probleme in vse stvari, ki te doma čakajo. Človek res občuti neko pomirjenost, zadovoljstvo in hvaležnost, ko vidi vso to mogočno in prelepo naravo okoli sebe. To je res čaroben svet."
