Zato smo na pogovor povabili odgovornega urednika razvedrilnega programa RTV Slovenija Vanjo Vardjana, ki nam je povedal, koliko nas Evrovizija stane, kdo jo gleda, bi si TV Slovenija finančno in organizacijsko sploh lahko privoščila zmago, kako komentira izjavo Saša Hribarja in ali lahko na TV Slovenija pričakujemo kakšno novo glasbeno oddajo v slogu Sobotne noči, Videospotnic ali pa Braneta Rončela izza odra?
Koliko stane Evrovizija – koliko denarja je bilo porabljenega lansko leto? Kakšni so stroški za organizacijo nacionalnega izbora Ema in kakšni za sodelovanje na Evroviziji, kaj ti stroški zajemajo?
Skupna poraba je 208 tisoč evrov, od tega nekaj več kot 89 tisoč evrov za Emo in nekaj manj kot 119 tisoč evrov za nastop na Pesmi Evrovizije. Ti stroški zajemajo v prvem delu produkcijo celotnega projekta Ema ter v drugem delu priprave in nastop na Pesmi Evrovizije. V te stroške so vključeni stroški nastanitve (hoteli in njihove cena so določeni s strani organizatorjev), potni stroški, vsi stroški povezani s samim nastopom (koncept, koreografija, glasba in aranžmaji, rekviziti, garderoba) ter prijavnina. Prijavnina znaša približno 40 % stroškov nastopa na Pesmi Evrovizije. Ob tem velja izpostaviti, da so naši stroški vsako leto med tremi najnižjimi med več kot 40 delegacijami.
Letos je Slovenija že potrdila, da bo sodelovala – bomo svojega predstavnika ali predstavnico znova izbirali na Emi?
Da.
Imate podatek, koliko slovenskih gledalcev spremlja prenos Eme in koliko prenos Evrovizije?
Emo je letos spremljalo nekaj manj kot 242 tisoč gledalcev, dva predizbora pa po 147 tisoč gledalcev. Pesem Evrovizije pa skupaj 239 tisoč gledalcev. V to ni všteto spremljanje na spletu, ki je v Sloveniji glede na število prebivalcev v povprečju med najvišjimi v okviru EBU. Na ta način izpolnjujemo enega od strateških ciljev RTV Slovenija: povišanje spremljanja naših vsebin na drugih platformah in pridobitev mlajših skupin gledalcev. Predvsem pri slednjih je projekt EMA FREŠ, EMA in Pesem Evrovizije visoko nad siceršnjim povprečjem TV Slovenija.
Nedolgo nazaj je na programskem svetu RTV svetnik Sašo Hribar pozval k temu, ’da se nekaj let Evrovizije ne bi smeli udeleževati, saj za slabe uvrstitve leto za letom nihče ne prevzame odgovornosti.’ Je RTV Slovenija že razmišljala, da ne bi sodelovala na Evroviziji?
Programski svetnik Sašo Hribar verjetno ni dobro obveščen o rezultatih naših izvajalcev na pesmi Evrovizije, čeprav se je imel možnost s tem seznaniti. Zato vam posredujemo o tem podatke za zadnjih deset nastopov, ki so bili posredovani tudi komisiji za glasbo Programskega sveta RTV Slovenija: Slovenija je po uvrstitvah v finale v zlati sredini med vsemi udeleženci s petimi uvrstitvami v finale. Enako število uvrstitev imajo še Avstrija, Albanija, Izrael, Poljska in Švica, države, ki so tako po številu prebivalcev kot po vložkih v ta projekt daleč nad nami. Manj uvrstitev v finale kot Slovenija imajo na primer Irska, Bolgarija. Češka, Belorusija, Gruzija, Portugalska, Latvija San Marino, pa tudi Hrvaška (kdo bi si mislil), Makedonija in Črna gora. Slovaška, BiH in Turčija so v tem obdobju nastopile le dvakrat, zato jih na lestvici ni. Od držav nekdanje Jugoslavije je več uvrstitev v finale v tem obdobju dosegla le Srbija. Glede na vložena sredstva, ki so v primerjavi z drugimi državami na Pesmi Evrovizije minorna, je to dober rezultat. Bi se po analogiji, ki jo zagovarjajo nekateri, tudi svetnik Sašo Hribar, zaradi dosti slabših izidov, kot jih imajo v zadnjih desetih letih naši predstavniki na Pesmi Evrovizije, morali odpovedati tudi nastopom v kvalifikacijah za EP in SP v nogometu ter prenosom s samih prvenstev? Pesem Evrovizije je namreč enako kot EP in SP v nogometu največji glasbeni dogodek na svetu, ki ga od letos samostojno delajo tudi v ZDA in ne samo v Evropi, Aziji ter Avstraliji.
Kaj imamo, kot država Slovenija in RTV Slovenija od tega, da nastopamo na Evroviziji? Zakaj je dobro, da ’smo zraven’?
Kot rečeno, gre za največji glasbeni dogodek na svetu, ki ga v živo spremlja več kot 300 milijonov ljudi, še več pa po spletu in če to ni dovoljšne število za promocijo Slovenije in njene glasbe, potem res ne vem, kaj je lahko še. Po drugi strani pa tudi spodbujamo slovesno glasbeno ustvarjanje, saj se na Emo vsako leto s svojimi skladbami prijavi več kot 100 glasbenikov in skupin.
Zakaj ne sodelujemo (več) na Junior Evroviziji?
Ker gre za glasbeno tekmovanje, ki ga spremlja in se ga udeležuje dve tretjini manj držav kot Pesmi Evrovizije.
Ali bi si RTV Slovenija sploh lahko privoščila zmago na Evroviziji in vlogo gostitelja Evrovizije – iz organizacijskega in finančnega stališča? Sploh imamo primerno dvorano?
Imamo tako dvorano, Stožice. Pa tudi znanje, ki so ga naši sodelavci pokazali ob mnogih res zahtevnih projektih prenosov športnih dogodkov iz Slovenije, prav tako pa so naše ekipe za prenose angažirane tudi na največjih športnih dogodkih v tujini (zimske olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva).
Ali v razvedrilnem programu načrtujete kakšno glasbeno oddajo ali posnetke kakšnih koncertov, kot so bile nekoč oddaje npr. Sobotna noč, pa Aritmija, Brane Rončel izza odra, Roka rocka ali pa Videospotnice? Da bi ponudili žanrsko bolj raznoliko glasbo, trenutno v oddajah poslušamo večinoma narodno – zabavno glasbo?
Razvedrilni program TV SLO je ali bo letos posnel 15 koncertov slovenskih glasbenih skupin in izvajalcev, česar ne počne nobena druga televizija. Prihodnje leto se bo to število glede na Programsko-produkcijski načrt še povečalo. Obenem imamo vsak dan tudi oddajo s slovenskimi videospoti, slovenski izvajalci stalno nastopajo tudi v oddajah Nedeljsko popoldne, Dobro jutro ter V petek zvečer. Predvsem slednja oddaja je res velik preboj na glasbeno televizijskem področju, saj vsi nastopi potekajo v živo, kar so z zadovoljstvom sprejeli tudi gledalci.
Za prihodnje leto načrtujemo novo sobotno glasbeno oddajo, ki bo šla v smer nekdaj priljubljene oddaje Sobotna noč in bo predhodnica koncertom, ki bodo oddaji sledili.
Kar se tiče drugih oddaj, pa zaradi previsokih stroškov in težav z avtorskimi pravicami ne moremo več delati oddaje, kot je bila izredno kakovostna in meni ljuba oddaja Izza odra z Branetom Rončelom. Oddaja Aritmija, ki sem jo sam v prejšnjem mandatu uvrstil v programsko ponudbo in je bila že pred časom s strani drugega urednika ukinjena, pa je imela glede na vložek velike težave z gledanostjo. Morda bi se morali nad tem zamisliti sami glasbeniki, ki jo pogrešajo. Ko je bila namreč na sporedu, jo po demografskih podatkih o gledanosti glasbeniki praktično niso gledali.
