Z dekletom Nino bosta namreč sredi oktobra postala starša, česar se Filip neizmerno veseli. Letos ju čaka tudi selitev v hišo, ki jo gradita v Tacnu, in če bo šlo vse po načrtih, se bo ta zgodila še pred prihodom male princeske, ki ji bodoči očka pravi kar malo akrobatka. Prepričan je namreč, da bo v njenih genih veliko smisla za akrobatiko in ples, vse tisto, kar počnejo njeni starši.
»Letošnje leto je norišnica in še dobro, da sva si z Nino na začetku leta vzela čas za tritedensko potovanje z avtom po Evropi, s končnim ciljem na Portugalskem. Po prihodu domov je sledilo veliko presenečenje, ki ga nisva pričakovala. Ravno sem iz avtomobila zlagal prtljago, ko je prišla Nina do mene in mi pokazala nosečniški test. Ne vem, kaj sem videl, a sem takoj vedel, da če mi ga kaže, da je to to. Prvi hip me ni preplavila tista neznanska sreča, temveč sem začel seštevati datume in ugotovil, da bom moral za selitev v novo hišo poskrbeti sam in prenašati vse tiste škatle. Izračunal sem, da bi se moral dojenček roditi ravno v obdobju, ko je načrtovana selitev. A to je bil le kratek preblisk, potem sem začutil nepopisno srečo. Ob spoznanju, da bova postala starša, nisva nazdravila, saj jaz alkohola ne pijem, Nina ga pa v tem stanju ne sme.«
5 let nerazdružljiva
Filip in Nina, ki se ukvarja s plesom, se poznata že petnajst let, iskrica pa je preskočila pred petimi leti. Od takrat sta nerazdružljiva. »Nina mi zagotavlja tisto, kar potrebujem: podporo, neizmerno ljubezen in predanost. Razume, da imam naporne treninge in moram zgodaj v posteljo, da se nastopi in projekti kar vrstijo in da sem veliko odsoten od doma. Meni pa je prijetna misel, da me nekdo čaka doma, in se zato domov vedno znova rad vračam. Najina mala punčka je bila veliko presenečenje, a sva vedela, da se bo to prej ali slej zgodilo, zato sva začela graditi hišo v Tacnu. Tako sva se držala pravila, kot radi rečejo, najprej štalca, potem kravca, in nama se je vse poklopilo. Star sem 31 let in dovolj zrel, da sprejemam odgovornost za družino in otroka. Tista razposajena mladostna leta so za mano in prepričan sem, da je ravno pravi čas za družino.«
Filip prizna, da je trenutno njegovo življenje zelo naporno. »Z Blažem snemava za Netflix s hollywoodskimi produkcijami veliko reklam. Ogromno časa preživiva na nastopih doma in v tujini. Zavedam se, da se bo moral moj delovni ritem malo spremeniti in umiriti. Biti oče je velika odgovornost. A pustimo času čas. Zdaj je moja prva skrb, kako uskladiti obveznosti, da bom lahko obiskoval šolo za starše, potem pa, da bom v času poroda doma ali kje zelo blizu. Želim si biti zraven, ko se bo rodila moja hči, in biti Nini v podporo. Glede samega poroda nimam nobenih zadržkov, saj smo akrobati velikokrat priča kakšnim hudim poškodbam in me po vsej verjetnosti tudi to ne bo spravilo iz tira.«
O plenicah in ostalem
Bodoči očka sicer nima pojma, kako se dojenčku menja plenice in skrbi za njegovo nego, a pravi, da se bo vsega naučil. »Pri previjanju se bo treba navaditi na kakšne neprijetne vonjave, a mislim, da ne bo prehudo. Kar zadeva neprespane noči, bom rad priskočil na pomoč, če pa bo pred menoj nastop in se bom moral dobro naspati, se bom umaknil v kakšno drugo sobo, kar na srečo hiša omogoča. Moje delo je specifično in si tega, da bom prišel na trening ali nastop neprespan in utrujen, ne morem privoščiti, saj zna biti zelo nevarno.«
Filip je odločen, da bo Nini priskočil na pomoč tudi pri hišnih opravilih. »Že zdaj si gospodinjskih opravil ne deliva na ženska in moška. Jaz sicer več kuham, ker v tem uživam. Se pa zavedam, da bom moral poskrbeti, da se bo Nina po prihodu iz porodnišnice dobro spočila. Prepričan sem, da bodo na pomoč prihiteli tudi stari starši in moja mlajša sestra. Pri nas doma že komaj čakajo prvega vnuka oziroma vnukinjo.«
Filip je odkrit tudi glede prihodnosti: »Zavedam se, da je družina pomembna in na prvem mestu, po drugi strani pa tudi, da je v mojem poslu mladost prednost. Bomo sproti prilagajali vse skupaj in vesel sem, da je Nina tako razumevajoča in razsodna ženska.«
Ker do rojstva hčerke ni več prav dolgo, nas je zanimalo, ali že izbira oblekice in pajacke zanjo, a nas Filip preseneti z odgovorom: »Komaj čakam, da bom hčerki kupil prvi plezalni pas in kimono za karate, glede punčk, oblekic in plišastih igračk pa še ne vem, saj o tem nisem prav veliko razmišljal. Sicer pa, kot pravijo, nikoli ne reci nikoli in morda se bova kdaj s hčerko igrala tudi s kakšnimi zelo punčkastimi igračkami.«