Poznamo vas kot odlično gledališko in filmsko igralko, ni pa skrivnost, da se lahko pohvalite tudi s številnimi drugimi talenti, navsezadnje ste bili zelo uspešni v športni karieri. Zakaj ste se torej odločili za igralski poklic?
Že od malega sem si želela postati igralka. Kljub športni karieri v gimnazijskih časih je bila ta želja vedno prisotna. Ko sem dobila prvo priložnost, da zaigram v gledališču, in to je bilo še pred študijem na akademiji, nisem omahovala. To je bila moja čisto prva predstava v profesionalnem gledališču, in sicer Psiha v režiji Vita Tauferja v Slovenskem mladinskem gledališču.
Če vas malo izzovem – gledališče ali film?
Zdaj bi rekla gledališče, ker mi film ni več tako naklonjen, kot mi je bil v začetku kariere. Že več kot desetletje sem zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem, in naša direktorica Barbara Hieng Samobor zares lepo in premišljeno skrbi, da so moje vloge zanimive in raznovrstne. V tem trenutku mi je gledališče zagotovo veliko bližje, veliko igram in imam možnost razvoja in rasti. Včasih pa bi na vaše vprašanje zagotovo odgovorila: film. Tudi danes bi si seveda želela več filma. Od moje zadnje večje vloge v filmu Razredni sovražnik je tudi že minilo skoraj deset let.
V katerih žanrih pa se počutite najbolj domače?
Lahko bi rekla, da kar v vseh. Zelo rada imam komedijo, drugače pa mi zelo ležijo »realistične« vloge.
Koliko same sebe lahko vdihnete v neko vlogo?
V bistvu veliko. Kdor me ne pozna, ne ve, kaj vse se skriva v meni. (smeh)
Pogosto so ljudje ob kakšni moji vlogi presenečeni, češ, tega pa od tebe ne bi pričakovali, meni pa se zdi, da je vse to v meni.
Katera vloga pa vas najbolj pooseblja?
Težko rečem. Jaz si bolj želim takšne, ki me ne poosebljajo, takšne, ki so zelo različne od mene, tako da lahko vse te »nenavadnosti«, ki jih imam v sebi, na novo odkrijem, dam na plan.
Če vprašam malo drugače: kdo je Tjaša, ko kamere ugasnejo?
Kaj pa vem. Popolnoma običajen človek. Sem kar samotar, precej sem vase zaprta, čeprav se znam v družbi tudi precej razživeti. Imam majhen krog prijateljev in ti so mi res pri srcu.
Tjaša Železnik in Jurij Zrnec sta tandem, ki nas ob hitrem brskanju po spominu vrne v leto 2003, ko sta skupaj vodila eno izmed najbolj priljubljenih prireditev na slovenskih tleh, Viktorje, in se s svojimi vmesnimi skeči in šalami zapisala v zgodovino televizijskega vodenja.
V vlogi Marjete Kolmanič se odlično znajdete. Bi lahko rekli, da vam je ta vloga pisana na kožo?
Pravzaprav ja. Zdi se mi, da premorem neko tako strogost, hkrati pa je Marjeta tudi nežna in srčna. Zna biti seveda tudi kruta do svojih zaposlenih, ko pride v kuhinjo, tako da je v zgodbi nekakšna protiutež Ljubomirju Bohincu. Marjeta je super lik, rada jo igram. Res pa je, da je Jure odličen soigralec, in v prizorih z njim se marsikdaj razkrijejo zanimivi, pa tudi nepričakovani podtoni Marjetinega značaja.
Vam je blizu karakter Chefa, Ljubomirja Bohinca?
Uf, ne preveč. Jure ga sicer naredi perfektno, je izjemno duhovit – na snemanjih se smejemo –, toda za moj okus je lik Ljubomirja Bohinca včasih preveč agresiven in preveč šovinističen. Zato pa je tukaj Marjeta Kolmanič, da vzbudi njegovo nežno plat, takrat se pokaže tudi njegova občutljivost. Ta dinamika med nama je nekaj finega.
Duhovita serija je polna komičnih vložkov. Včasih se sprašujemo, kako vam uspe to posneti – napadi smeha verjetno niso redki?
Ne, sploh ne, predvsem kadar je Jure zraven in kadar je v elementu ter začne improvizirati, temu pa sledi še preostala ekipa. Včasih je zelo težko ostati resen. Mislim, da se včasih celo vidi, da ne manjka veliko, da bi planili v smeh.
Sodelujete z odlično igralsko zasedbo in zdi se, da je med vami posebna energija. Ste med seboj prijatelji?
Lahko bi rekla, da smo. Veliko je igralcev iz MGL-ja in so moji zelo dobri prijatelji. Z Viktorijo Bencik sva celo »cimri« v garderobi, tako da se odlično razumeva. Jureta poznam še iz obdobja, preden je bil na akademiji. Na neki način smo prijatelji, čeprav se zasebno mogoče ne družimo prav pogosto.
Snema se nova sezona, kaj lahko pričakujemo?
Marsikaj. Mislim, da še več zanimivih zapletov, novih likov, dogodkov, a mislim, da ne smem preveč razkriti.
Če stopiva malo iz serije Ja, Chef, kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Najprej se želim spočiti. Sezona je bila namreč precej pestra in intenzivna, veliko predstav, različnih vlog … Septembra pa zakorakam v novo sezono. Nadaljuje se tudi snemanje serije Ja, Chef in tudi MGL ima zelo ambiciozno zastavljeno sezono, tako da mislim, da mi dela ne bo manjkalo.
Za konec zgolj še to: Tjaša, kaj je tisto, s čimer si vi začinite prosti čas?
Najraje se družim s hčerko, potem so tukaj še šport, narava, hribi, morje in dobra knjiga. Sem tudi filmofil, tako da so dobri filmi, pa tudi nadaljevanke, ki trajajo dolgo v noč, moja sprostitev in zabava.
Tjaša, hvala lepa. Želim vam še veliko odličnih zgodb, kreativnosti in vlog, ki nas nasmejejo.
