Jonas, Erika in Zala?
Zalo smo vprašali, ali je morda v sorodu z Eriko Žnidaršič ali Jonasom Žnidaršičem. »Ne da bi vedela. Ne poznam ju, tudi srečali se še nismo. Sta pa oba odlična voditelja in v čast bi mi bilo, da bi nas enkrat lahko povezovali po čem drugem, in ne zgolj po priimku.«
Zala pravi, da se je na avdicijo za vremenarko prijavila, ker si je že nekaj časa želela na kakšno avdicijo, da bi videla, kako poteka. »V današnjem svetu težko najdeš zaposlitev brez predhodnih izkušenj, in želela sem si novega izziva, nove izkušnje. Niti najmanj pa si nisem predstavljala, da mi bo uspelo že na prvi avdiciji,« se veseli. Mediji jo zanimajo od malega, čeprav ne ve, od kod to prihaja. »Nihče iz moje družine se namreč ne ukvarja s podobnimi rečmi. Imam starejšega brata, ki je fizik. Tudi starša sta si bližje s številkami kot z besedami.« Kot otrok sicer ni razmišljala o delu na televiziji, prepričana je namreč bila, da bo igralka. »Zato sem se tudi vpisala na dramsko-gledališko gimnazijo, kjer sem dobila veliko odrskih izkušenj, predvsem na področju odrske prezence in govora.«
POZITIVNA TREMA
Odkar se je pridružila oddaji Dobro jutro, so njena jutra precej drugačna. »Moje delo je zdaj opravljeno, še preden bi se včasih sploh prebudila,« prizna v smehu. »Čeprav televizijo zapustim že zjutraj, pogosto celo dopoldne čutim adrenalin.« S kamero se počasi spoznavata, čedalje bolj ji je domača. »Zdi se mi, da kakovosten, dober voditelj potrebuje izkušnje, kilometrino, da se lahko znajde v vsaki situaciji, in te izkušnje sem počasi začela pridobivati tudi sama. Ne želim prehitevati, želim se učiti počasi.« Prizna, da ima tremo pred vsako oddajo in vsakim nastopom. »A dokler te to ne ovira, v tem ne vidim težav. Na ta način nam telo in um sporočata, da nam ni vseeno, in pogosto adrenalin pomaga, da zadeve izpeljemo še bolje, kot bi jih sicer. Seveda je pred kamero pomembna tudi sproščenost. Prepričana sem, da je bo iz oddaje v oddajo več.«
NAJPREJ ŠTUDIJ
Pomoč v obliki nasvetov dobiva tudi od kolegic in kolegov iz oddaje, ki so večinoma izkušeni televizijski mački. »Za to sem jim zelo hvaležna. Zapomnila si bom besede Mojce Mavec, ki me je pozdravila na avdicijski oddaji in dejala, da je delo na televiziji nekaj posebnega; da te kamera prevzame in zasvoji – mislim, da počasi spoznavam, kaj mi je želela sporočiti. Hvaležna sem tudi urednici, da mi je zaupala in me lepo popeljala v oddajo. Še bolj kot nasveti pa je pomembno, da sem pri voditeljih oddaje začutila, da zelo radi opravljajo svoje delo – to je to, k čemur tudi sama stremim: da bi nekoč opravljala delo, ki bi me osrečevalo.« Kakšno bo to delo, še ne ve. O prihodnosti nerada ugiba, prizna pa, da je že od nekdaj precej ambiciozna. Vendar se prepušča toku. »Bo, kar bo. Želim si dokončati študij, potem pa karierno nadaljevati v smeri, ki me bo razveseljevala in mi dajala zadostno mero izzivov ter možnosti za uspeh – morda tudi na televiziji.«
NARAVA IN KLAVIR
Zala zase pravi, da ni najbolj športen tip človeka, je pa zelo rada v naravi. »Poleti obožujem morje, potovanja, plavanje, rolanje, hribolazenje … Zimski meseci pa ne minejo brez smučanja, ki ga obožujem.« Vse to najraje počne v družbi svojega fanta, za katerega pravi, da je točno takšen, kot si je želela. »Sprošča me življenje stran od mestnega vrveža, da me zjutraj prebudijo ptički in da zvečer lahko na terasi gledam zvezdno nebo. Energijo mi dajejo kvalitetno preživet čas, lepa narava in dobra družba. Ena izmed mojih največjih sprostitev pa je igranje klavirja.« Najbolj ponosna je na svojo vztrajnost. »Da ne obupam prehitro in verjamem, da se vse zgodi z razlogom.«
