Iztok Gustinčič je bil pred kratkim na Pohorju, kjer sta s srčno izbranko Nino uživala na snegu, saj ga kot Primorca bore malo vidita. Tokrat Iztok ni vzel s seboj branja, čeprav zelo rad bere knjige. »Božiček mi je letos prinesel nov prevod enega od romanov, trenutno meni najljubšega avtorja Daniela Silve in njegovega junaka, vrhunskega vohuna Gabriela Alona. Tudi sicer imam rad kriminalke, trilerje oz. psihološke trilerje, ki me običajno težko izpustijo iz vrtinca zgodbe, v katero lahko padem že po nekaj uvodnih straneh. No, tudi vse dele serije Igra prestolov sem prebral z največjim navdušenjem, čeprav ni ravno moj žanr,« je povedal iztok, ki ga knjige obkrožajo povsod po stanovanju.
»Redko si jih vzamem v posteljo. Vedno počivajo v dnevni sobi na klubski mizici, na knjižnih policah ali z mano na kavču. Prisegam pa na papirnato izvedbo. Vem, da ni do okolja najbolj prijazno, pa vendar nekako ne morem brati knjige na zaslonu. To je rezervirano za kak spletni članek, knjiga pa mora zadišati in imeti svojo debelino. Takšna je tudi lepo darilo, česar za elektronsko obliko ravno ne moremo reči.«
