Lani nas je 26-letnik zastopal na 16. klavirskem tekmovanju Arturja Rubinsteina v Izraelu, ki velja za enega najprestižnejših na svetu, 4. februarja pa se bo na 5. Zimskem festivalu v Viteški dvorani v Križankah predstavil z deli Vitalija, Liszta, Gounoda, Francka in Ravela. Na violini in z vokalom se mu bo pridružila mlada ruska glasbenica Maria Andreeva, zmagovalka IX. in X. mednarodnega tekmovanja Čajkovski za mlade glasbenike v dveh različnih sekcijah, violina in klavir.
Zakaj ste zasnovali tak program?
Izbira programa za koncerte je vedno zelo zanimivo opravilo, saj lahko v klasični glasbi najdemo skoraj neomejeno količino čudovite literature oziroma umetnosti, ki so jo (in jo še) skladatelji ustvarjali v zgodovini. Sam sem vedno pozoren, da igram in poustvarjam čim več del, ki me navdihujejo, in enako izbiram programe za občinstvo. Bolj ko me določena skladba prevzame, večja je verjetnost, da jo bom izvajal na odru. Tokrat sva to seveda naredila skupaj z Marijo in bila pri tem precej enotna.
Zakaj ste izbrali ravno Marijo?
So ljudje, s katerimi se v trenutku znajdeš »na enaki valovni dolžini«, tudi če se ne srečaš velikokrat, kar se mi zdi zelo lepo, še posebno, če se to zgodi med glasbeniki, ki lahko posledično skupaj še veliko lažje in bolj harmonično muziciramo.
Glede na to, da se vi izobražujete v Gradcu in v Hannovru, ona pa je trenutno študentka slovitega Moskovskega državnega konservatorija Čajkovski, kako se bosta oziroma se pripravljata na koncert?
Moje priprave na recital potekajo podobno, kot kadar se pripravljam na nastope z orkestri, ko pred tem nekaj mesecev vadim večinoma sam, nato pa imam v nekaj dneh pred koncertom še skupne vaje z orkestrom, na katerih vsak glasbenik svoj part že tako dobro obvlada, da je potrebnega le še malo usklajevanja in sinhronizacije.
Prihajate iz glasbene družine, klavir pa igrate od petega leta. Ste si ga izbrali sami ali so vam ga predlagali starši oziroma pedagogi?
Imam srečo, da sem se rodil v družino, pri kateri je bil doma v dnevni sobi že pianino, katerega zvoki so me vedno zelo pritegnili, tako da sem jih lahko kadarkoli raziskoval, k čemur me staršem nikoli ni bilo treba spodbujati, tako da sta se mi zdela moj vpis v glasbeno šolo pri šestih ali sedmih letih ter posledično učenje igranja klavirja popolnoma samoumevna.
Z rokami poleg zvokov zelo radi ustvarjate tudi materialne stvari. Od kod to veselje?
To veliko veselje do ročnega izdelovanja oziroma obdelovanja najrazličnejših materialov sem podedoval od dedka Andreja, ki je bil strasten izumitelj. Občasno popravim ali izdelam kakšen kos pohištva, ukvarjam pa se tudi z modelarstvom. Pred kratkim sem očetu pomagal izdelati lesene stereo hi-fi zvočnike. Trenutno se ljubiteljsko ukvarjam z risanjem. Pri učenju tega mi včasih pomaga fantastičen slovenski slikar in čudovit prijatelj Nik Anikis.
Delate tudi licenco za pilota motornega letala. Kaj vam je pri tem tako zelo všeč?
Tudi letenje nosim v krvi in duši že po dedku in njegovem bratrancu, ki sta bila oba pilota. Sam sem trenutno v »zadnjih izdihljajih« študija, tako da me mlajši brat Adam s svojim pridobivanjem licence prehiteva, obema pa sta najbolj všeč razgled na našo čudovito naravo in občutek svobode, ki ga ponuja letenje.
Vaša strast so tudi stare knjižne zbirke in prebiranje modrosti o globini duše. Katera vam je nazadnje segla v srce?
Trenutno se posvečam predvsem Thomasu Mannu. Pred kratkim sem prebral njegovo Čarobno goro, trenutno pa nadaljujem Doktorja Faustusa.
Če bi lahko preživeli dan s kom od (lahko že tudi pokojnih) vrhunskih glasbenikov ali mislecev, s kom bi ga in kaj bi si želeli izvedeti?
To se mi zdi zahtevno vprašanje, saj imam občutek, da če bi izbral enega, bi s tem naredil krivico vsem preostalim velikim glasbenikom. Če se moram odločiti za enega od vseh ustvarjalcev, pa bi izbral največjega, torej utelešenega stvarnika, Jezusa. Morda bi me takrat zanimalo, ali se lahko kdaj 'naveličaš' neskončnosti.
Kaj pa si želite doseči kot koncertni pianist?
Širiti ljubezen in notranjo harmonijo med vse ljudi, ki so pripravljeni poslušati, kar jim želim skozi glasbo povedati oziroma sporočiti.
