Marsikoga neznansko zanima, kako sploh nastane uspešnica, ki v hipu osvoji poslušalce. Čeprav se na prvi pogled zdi vse lepo in preprosto, mladi glasbeni ustvarjalec Nino Ošlak, ki je ustvaril že lepo število nepozabnih skladb, pravi, da ni vedno tako lahko in da mora biti pri tem tudi nekaj talenta. »Velikokrat se mi utrne neka misel, verz – beseda in melodija hkrati. Po navadi je to uvodni del refrena ali neke kitice. Kadar se zgodi to, je to sijajno znamenje, saj so bile vse take pesmi do zdaj najuspešnejše. Tako je bilo recimo tudi z lansko veliko radijsko uspešnico Ko si z mano, ki je bila spomladi prva najbolj predvajana slovenska pesem na skupni lestvici vseh slovenskih radiev. Ni pa nujno, da glasbo in besedilo napišem istočasno. Včasih se kakšna melodija utrne med vožnjo v avtu in besedilo napišem pozneje ... Ali pa med ležanjem na plaži – se zgodi tudi tako,« smeje se pripoveduje za začetek.
Studijski del
Ko ima Ošlak na dlani melodijo in besedilo, se začne zapletenejši del v studiu. »Veliko časa namenim aranžiranju oziroma glasbeni podlagi, saj sam posnamem skoraj vse inštrumente, ki jih slišite v mojih pesmih. No, pa tudi v pesmih izvajalcev, za katere produciram. Danes se veliko inštrumentov sprogramira prek klaviature, tako da sem dejansko jaz tisti, ki največ ur preživim v studiu. Noro uživam v tem ustvarjanju, ker je čisto vsaka pesem zgodba zase. Vsakič iščem nove zvočne kombinacije glasbil. Rad se igram tudi z vokali, spremljevalnimi vokali ... Skratka, ta ustvarjalni del pride, ko je pesem sicer že napisana, a jo je treba posneti in ji dati zvočni karakter.«
Stresno
Kaj pa sledi potem? »Ko je pesem posneta, sledi drugo delo: snemanje promocijskih fotografij, videospota, priprava promocijske strategije. Ko je vse pripravljeno, se pesem predstavi javnosti – danes je cel kup platform, prek katerih ljudi doseže vsa glasba sveta, od Youtuba do vseh streaming platform in konec koncev vseh televizijskih oddaj, radijskih gostovanj ... in ne nazadnje tudi tiskanih medijev,« odgovarja Nino, ki nam je za konec zaupal še zanimivo anekdoto. »Na enem od snemanj se mi je zgodilo, da je zmanjkalo elektrike in je šla vsa studijska oprema k vragu. Tako sem ostal brez pol snemalnega dneva dela. Poklical sem spremljevalno pevko in kitarista in oba sta morala znova posneti vse svoje delo. (smeh) Temu se danes smejem, takrat pa je bilo zelo stresno, saj je šlo za pesem za Emo in smo lovili rok za oddajo. Za katero pesem točno gre, seveda ne smem povedati.« (smeh)
