Prav zdaj poteka evropsko rokometno prvenstvo za moške. Kako kot upokojenec gledate fante, ki jih dobro poznate?
Super jih je gledati. Če se upokojiš zaradi poškodb, je to prisila in je težje. Jaz pa sem kariero končal načrtovano in uživam v spremljanju tekem. Vem, kaj delajo in kako uživajo, kako se imajo fajn. Me pa ne mika, da bi bil z njimi kot igralec. Prvenstvo spremljam kot komentator za Areno Šport, tako da v tem prvenstvu uživam – tudi zato, ker mi ni treba biti tam. (smeh)
Torej ostajate povezani z rokometom vsaj kot komentator. Vas zanima tudi delovanje ob igrišču ali kot funkcionar?
Seveda. Želim deliti znanje in izkušnje. Škoda bi bilo, če tega ne bi predal naprej. To mora biti sicer predvsem želja drugih, in če me bo kdo povabil k sodelovanju in bo projekt pravi, se bom odzval. Zanima me tudi še kakšen TV-projekt. Ob ustvarjanju podkasta Šport 1 na 1 z Vidom Kavtičnikom sem začutil, da uživam tudi v tem.
Vaša prednost je, da se s šampioni pogovarjate kot športnik s športnikom.
Poleg tega, da sem tudi sam izkusil športno kariero na najvišji ravni, je moja prednost tudi ta, da me zanima veliko stvari, da sem radoveden. Goste lahko neposredno vprašam vse, kar me zanima. In ker tudi sogovornik vidi, da je na drugi strani športnik, ne čuti, da se pogovarja z novinarjem. Ima občutek, da mi lahko zaupa, lahko se sprosti in pogovor dobro teče. Ne drezam po neprijetnih temah, ampak se pogovarjamo malo drugače kot z novinarji.
Vid je podkast začel ustvarjati na pobudo in s pomočjo prijatelja Mateja Avanza. V seriji, ki jo lahko gledate na Youtubu in poslušate na Spotifyju, na voljo pa je tudi na različnih družbenih omrežjih, se je predstavilo že skoraj dvajset gostov, med drugim tudi Goran Dragić, Petra Majdič, Boštjan Nachbar, Ilka Štuhec, Filip Flisar, Zmago Sagadin, Jure Košir ... Razgibani format je mešanica sproščenega pogovora, kviza, v katerega se vključi še skriti gost, zanimiva pa so tudi vprašanja, ki jih sogovorniki postavljajo Vidu.
»Poleg tega, da sem tudi sam izkusil športno kariero na najvišji ravni, je moja prednost tudi radovednost. In ker tudi gost vidi, da je na drugi strani športnik, ne čuti, da se pogovarja z novinarjem. Ima občutek, da mi lahko zaupa. Zato si moji pogovori drugačni.«
Malo nehvaležno vprašanje, ker imate res sijajne goste: kdo se je vam zdel najzanimivejši?
Ufff, Goran Dragić, Petra Majdič ... Štefan Hadalin je bil odličen. Zares zelo dobro pa sem se počutil ob ustvarjanju zadnje epizode z mlado smučarko Andrejo Slokar. To je eden najboljših, če ne kar najboljši podkast v tej seriji. Kot voditelj se težje pogovarjam z žensko. Ne zato, ker je ženska, ampak pogovor teče nekoliko drugače. Andreja pa je bila zelo sproščena in pogovor je odlično stekel. Takoj po snemanju sem poklical ekipo in jim rekel, da sem se počutil odlično in da čutim, da bo ta podkast res dober. In so se strinjali.
In ko bo 9. februarja osvojila še kolajno v slalomu v Pekingu, se boste lahko pohvalili, da ste se pogovarjali z olimpijsko šampionko ...
Jaz bom vsekakor navijal zanjo, tako kot vedno stiskam pesti za vse naše športnike. Andreja si jo zasluži, ker je dobra smučarka, mlada, pristna oseba ... Pa tudi, če je ne dobi – bo pa imela zagon za naprej. Upam le, da se ne bo kje poškodovala, da bo dobro smučala in bomo lahko še dolgo navijali zanjo.
Koliko se še ukvarjate s športom? Verjetno telesa iz rednih težkih treningov ne moreš čez noč povsem ustaviti?
Lahko narediš tudi to. Nekaj časa sem skušal hoditi v fitnes, pa je bilo zame preveč monotono. Raje imam raznovrstno vadbo, in zdaj sem našel nekaj, kar je mešanica kardio vaj, ki jih izvajaš od 40 do 45 minut, pri čemer se dobro spotim in ohranjam moč. Super je, ker so vaje vedno drugačne. Rad igram tenis, poleti tudi golf, zdaj pa sem odkril še kajtanje.
»Če verjameš, si vztrajen, z vztrajnostjo pa lahko dosežeš tudi najtežje cilje. Ne le v športu. Ljudje se pogosto ustavijo na sredi poti. Jaz ne. Šport te nauči vztrajati, se boriti, si postavljati cilje, uživati v delu.«
Kaj vam je dal rokomet?
Dal mi je ogromno. Ravno pišem motivacijski govor, v katerem na svojih primerih razlagam, kaj mi je dalo ukvarjanje s športom in kako stati ob strani otroku, ki se ukvarja s športom. To znanje pa se da prenesti na vse dejavnosti, ne le šport. Šport mi je dal kup pozitivnih vrednot: naučil me je, da si postavljam cilje in jim sledim, dal mi je vztrajnost, skupinsko delo ... Imam lastno izkušnjo, sem pa tudi oče dveh otrok, ki se ukvarjata s športom.
Hči preskakuje ovire s konjem, sina pa je teniški igralec. Zavedam se nekaterih reči in zaradi svojih izkušenj želim povedati, kaj je pomembno, na kaj je treba paziti pri treningih, katere vrednote otroci dobijo s športom in zakaj so pomembne, zakaj sta potrebna zaupanje in dober stik s trenerjem ... Če verjameš, si vztrajen, z vztrajnostjo pa lahko dosežeš tudi najtežje cilje. Ne le v športu. Ljudje se pogosto ustavijo na sredi poti. Jaz ne. Šport te nauči vztrajati, se boriti, si postavljati cilje, uživati v delu.
Kako spremljate razvoj svojih otrok v športu kot vrhunski športnik? Lahko pomagate, a to lahko hitro postane pritisk. Najbrž pa je le prav, da otroci v športu predvsem uživajo?
Ne – nujno je, da otroci v tem uživajo! Nikoli ne pritiskam nanju. Tudi sam kot otrok nisem razmišljal o tem, da bi bil profesionalec. Lara bi rada imela svojega konja, pa sem jaz tisti, ki jo zaviram. Če se bo prehitro usmerila v neko dejavnost, je velika verjetnost, da bo pozneje izgubila zanimanje zanjo. Želim le, da se imata moja otroka na treningih fino, da gresta rada na jahanje ali tenis, da gresta ven, v naravo, da hči skrbi za konja ... To so dobre navade. Želim si, da gresta na šport in z njega z nasmehom na obrazu. Da se še eno uro pogovarjamo o tem, kako sta se imela fino, česa novega sta se naučila, kako sta se imela super s prijatelji ...
