V seriji Gospod profesor igra nevsakdanjega, a karizmatičnega in srčnega profesorja kemije in fizike, zato smo ga povprašali, kako se je znašel za katedrom in kakšni so spomini na čase, ko je še sam gulil šolske klopi.
Kakšne spomine imate na svoje profesorje? Ste morda tudi Sama Demšarja oblikovali po kom od njih?
Samo je kar poseben, skoraj tako poseben, da bi mu lahko rekli »profesor s posebnimi potrebami«. Nisem imel v življenju takega pedagoga. Sem imel take in drugačne, ampak danes, z distance, se spomnim samo lepega, upam, da oni tudi.
V seriji učite kemijo in fiziko – kako sta vam šla ta predmeta v šoli?
Na faksu odlično, predvsem zaradi njune odsotnosti! (smeh) Drugače pa sem bil vedno – če se izrazim prizanesljivo – bolj družboslovec.
Kako ste se sicer znašli v čevljih učitelja Sama Demšarja?
Čevlje sem imel po čudnem naključju kar svoje, tako da bi prej rekel, da se je Samo Demšar dobro znašel v mojih čevljih. (smeh)
Kako bi se v resnici znašli kot profesor? Menda imate radi otroke in oni vas, a koliko znate biti avtoritativni?
To je res, da se razumem z otroki, vsaj potem ko se me navadijo. Sploh mlajši se me najprej ustrašijo. Kot profesor nimaš več opravka z otroki, ampak mlajšimi odraslimi, tako da bi za začetek raje poskusil kot vzgojitelj.
Bi kdaj morda učili nove igralske upe na AGRFT?
Se mi zdi, da se moram še veliko naučiti, preden bi lahko komu solil pamet.
Zakaj vam je poklic profesorja všeč in zakaj je težak?
Ne delam si utvar, da po tem, ko sem upodobil profesorja, vem, kako je to. Niti najmanj. Mislim, da je to izredno odgovorno in pomembno delo. Celo poslanstvo. Sploh pa se mi zdijo vsi poklici, ki vključujejo delo z ljudmi, danes velik izziv.
Ste očka dveh otrok, Julije in Jakoba – kako ste se med korono in šolanjem na daljavo izkazali kot njun učitelj?
Vesel sem, da imamo šole in ljudi, ki se s tem ukvarjajo, vsa čast jim! Smo preživeli, bolj je šlo proti koncu, bolje nam je šlo.
Zagotovo bodo vaši televizijski učenci ušpičili marsikaj. Kako priden (ali navihan) učenec ste bili vi? Nam izdate kakšno anekdoto?
Zame šola nikoli ni bila samo izobraževalna ustanova, ampak v vsakem obdobju celo življenje ali pa vsaj zelo velik del. Ne bi šel v podrobnosti, veliko sem tudi že pozabil, lahko pa z gotovostjo trdim, da sem bil bolj pri navihanih!
Pravkar smo prestopili v novo leto: ste naredili pregled preteklega, po čem si ga boste zapomnili?
Ne delam posebnih revizij in pregledov. Gotovo si ga bom zapomnil po ogromno snemalnih dneh in čudovitih izkušnjah, super sodelavcih in sodelavkah ter po tem, da posledično nisem šel na morje, česar ne bom več ponovil!
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
