Ker želita biti v stiku s svojima družinama, sta si dogodivščino po deželah z veliko sončnimi dnevi prilagodila tako, da imata redne postanke v domovini. V Slovenijo se vrneta tudi zaradi svojega nedavno ustanovljenega podjetja, v katerem sta prepletla znanje in izkušnje, ki sta jih doslej pridobivala vsak na svojem poslovnem področju.
Lara je veliko sveta videla že kot otrok, saj je njena družina rada potovala. Predstavljala si je, da bi bilo tudi za dlje časa dobro oditi iz države in doživeti kaj novega. Ko je diplomirala iz tržnega komuniciranja in obiskala prijatelja v Chicagu, se je zaljubila v to ameriško velemesto. Njen cilj je postal, da bi se tja preselila. Pol leta je varčevala denar in iskala možnost, da bi čez lužo opravljala pripravništvo. Podjetja je iskala s pomočjo omrežja Linkedin in ostalih spletnih strani. Ker ji tako ni uspelo priti do želenega delovnega mesta, je s turistično vizo v žepu sedla na letalo in odpotovala v mesto ob Michiganskem jezeru. Udeležila se je kariernega sejma in prepričala eno od marketinških agencij. Vodilni so jo povabili na pogovor, ji ponudili plačilo študentske vize in možnost pridobivanja izkušenj. »Že od nekdaj so mi všeč ameriška kultura, tamkajšnji ljudje, njihov način življenja. V to mesto sem želela tudi zato, ker sva se takrat zbližala s prijateljem Simonom, ki je hodil na isto gimnazijo kot jaz, in postala par. On je v Chicagu živel že nekaj let. Zaposlen je bil v enem od oblikovalskih podjetij,« je razložila.
Nemška dogodivščina
Po letu skupnega življenja v ZDA sta se nekdanja dijaka Šolskega centra Rogaška Slatina odločila, da se preselita bližje svojima družinama, v Evropo. Sreča jima je bila naklonjena, saj sta delo dobila v istem kraju. Lari je ponovno uspelo, da je lahko pol leta opravljala pripravništvo v eni od večjih marketinških korporacij. Ko se je pripravništvo končalo, je odprla svoje podjetje in se začela ukvarjati z marketinškim svetovanjem. Pojasnila je, da je v Nemčiji lažje ustanoviti lastno podjetje kot pri nas. Največja težava je bilo izpolnjevanje dokumentacije, saj se sogovornica med bivanjem čez mejo ni mogla pohvaliti z dobrim znanjem tamkajšnjega jezika. V različnih zahtevnejših razmerah ji je veliko pomagal fant, ki mu sporazumevanje v nemščini ne dela težav. Nato je začela iskati naročnike. Našla jih je izven Nemčije, z njimi se sporazumeva v angleščini. Kako jih je prepričala? Veliko delovnih izkušenj je že med študijem dobila v Sloveniji in tujini, ko je sodelovala v oglaševalskih agencijah. Ko je strankam predstavila svoje dosežke preteklih projektov, jih je pridobila na svojo stran. »Zelo pomembno je, kako se kot podjetnik predstaviš. Nasploh so tuja podjetja zelo odprta za mlade in njihove ideje.«
Zaradi sodobnih tehnologij je svoje delo opravljala od doma, na daljavo. Tako sta s Simonom, ki se je letos prav tako samozaposlil, spoznala, da ju delovno mesto ne veže nujno na določen kraj in da lahko zato več potujeta ter živita kot digitalna nomada.
Biti sodoben nomad
Sodobni nomadi na eni od izbranih destinacij po navadi ostanejo od tri do šest mesecev in nato zamenjajo kraj bivanja. Lara in Simon države menjata hitreje, saj ju v Slovenijo med drugim vlečejo obveznosti, povezane z njunim podjetjem. V nekem okolju sta mesec dni, stanovanje najameta s pomočjo portala Booking ali Airbnb, nato pa se za nekaj tednov vrneta v domovino. Najprej sta potovala po Nemčiji, nato sta mesec dni živela v španski Malagi. Za omenjeno mesto sta se odločila, ker ima največ sončnih dni na leto. »Oba imava rada poletje in lepo vreme. V mesecih, ko je v Evropi hladno, želiva delati v državah, kjer je topleje,« je izpostavila sogovornica. Nov mesec dni bosta preživela na Kanarskih otokih. Po novem letu želita odpotovati v Argentino, nato pa obiskati še Dubaj in Irsko. Nato se nameravata za mesec dni vrniti v Chicago.
Ko ljudje slišijo, kakšen način življenja sta izbrala mlada podjetnika iz Rogaške Slatine, večinoma pomislijo, da veliko potujeta in bolj malo delata. A to ni res, poudarja Lara, ki hkrati »žonglira« s tremi različnimi naročniki. Ugotovila je, da je to največ, kar si lahko naprti, saj se že ob treh strankah njen delovnik včasih raztegne na deset ali dvanajst ur na dan. »Med tednom oba s Simonom zelo veliko delava. Ob koncih tedna si rezervirava čas zase in za raziskovanje tujih mest.«
Svoboda in odgovornost
Največja prednost takšnega načina dela je po njunih izkušnjah svoboda. Sama si razporejata čas, ko delata, in čas, ki ga namenita čemu drugemu. »To, da odgovarjaš sam sebi in da si sam svoj šef, je po eni strani super, po drugi strani pa se lahko vsakdanji urnik krepko zavleče. Velikokrat se delo preplete z zasebnim življenjem in meja ni več razvidna,« je pojasnila Lara.
Ob tem se ji nikakor ne zdi odveč znanje, kako se motivirati in spraviti v pogon. Zjutraj rada telovadi, meditira ali izvaja jogo. S svojim »sodelavcem« odide na sprehod. Digitalna nomada torej nekaj dobrega zase naredita pred delovnimi obveznostmi, dopoldne si nabereta energijo. Njune delovne obveznosti se po navadi zvrstijo od 13. do 21. ure. Tako se prilagodita poslovnim partnerjem z drugih delov sveta, za katere velja drug časovni pas.
Ko je včasih treba delovnik »potegniti« za kakšno urico, razmišljata o tem, da bi si prihodnji dan privoščila več prostega časa. Ali se opomnita, kaj zanimivega ju čaka ob koncu tedna.
Izbrala je svojo pot
Ju kdaj skrbi, kako bi se pri stroških kupovanja letalskih kart in najemanja stanovanj znašla, če bi katera od pomembnejših strank z njima prekinila sodelovanje? Čeprav jima digitalno nomadstvo omogoča veliko svobode, ta način dela s seboj ne prinaša varnosti, kot jo morda nudi delo za nedoločen čas, je odgovorila Lara. Da bi bila s Simonom pripravljena na morebitno krizo, poskušata čim več varčevati. Z enim očesom spremljata tudi nove priložnosti za delo.
Zanimivo je, da bi se Lara sicer lahko zaposlila v družinskem podjetju, ki se ukvarja z razvojem, proizvodnjo in prodajo procesne opreme za prehrambno, farmacevtsko in kemično industrijo. »Medtem ko je moja sestra šla po stopinjah najinih staršev, jaz nekoliko izstopam. Če si bom kadarkoli premislila, vem, da sem dobrodošla v družinskem podjetju. Morda bom tam zaposlena v prihodnosti, a trenutno sem se odločila za drugačno pot. V tem trenutku me res mika tujina.«
Daleč, a hkrati blizu
S fantom sta navezana na svoji družini, zato ju včasih prevzame domotožje. Življenje v digitalni dobi, ko si lahko v stiku s pomočjo različnih aplikacij, jima vse skupaj nekoliko olajša. Lara se vsak dan sliši s starši in sestro. Ob tem se še prav dobro spominja, da jo je prvič, ko je pripravljala kovčke za dolgo pot, spremljal cel vrtiljak občutkov. Po eni strani je komaj čakala, da se bo odpravila, po drugi strani je čutila žalost, ker je šla stran od družine in prijateljev. »Bilo je nekaj nelagodja, saj nisem vedela, kaj natančno me čaka ob spremembi okolja, srečanju z drugo kulturo. Ubadala sem se z vprašanjem, kaj bo, če selitev ne bo izpolnila mojih pričakovanj.«
Kjer najdeš sebe
V zadnjem času se veliko posveča lastnemu podjetju z imenom Nusen. Ime izvira iz pogovorne besede »nucati«, ki so jo ljudje nekoč uporabljali, ko so želeli povedati, da nekaj nujno potrebujejo. Podjetje je nastalo, ker si je Simon kot industrijski oblikovalec že dolgo želel oblikovati pohištvo. Kot tržno nišo je videl oblikovanje lesenih kosov za domače pisarne. Zdelo se mu je, da bi lahko z Laro zasnovala skupen projekt, kjer bi ona prevzela oglaševanje, on pa bi skrbel za razvoj izdelkov. Želita si, da bi pohištvo iz slovenskega lesa izdeloval slovenski mojster, zato sta se povezala z enim od domačih mizarjev. Ko se je začela epidemija in je večina ljudi začela delati od doma, je njuna ideja postala še aktualnejša.
Na svoji spletni strani trenutno ponujata štiri izdelke, katerih namen je izboljšati kakovost delovnega okolja. »Želiva, da so izdelki kakovostni, trajnostni. Vsi bi namreč morali začeti razmišljati, kakšen planet bomo pustili prihodnjim generacijam,« je dejala Lara. V zadnjem času s Simonom veliko naročil dobivata iz Nemčije. Čeprav je podjetje še zelo mlado, sta s prodajo izdelkov zadovoljna.
Kako naprej? Načrtovano leto potovanja in dela v drugih državah bosta prilagajala poslovanju svojega podjetja. Nato se želita ustaliti nekje v Evropi, medtem ko si selitve domov še ne predstavljata. Digitalno nomadstvo je, kot opažata, vsekakor odmik od najudobnejšega načina življenja, ki bi ga lahko izbrala. A sogovornica pravi, da sta zaradi te izbire srečna. »Danes sem druga oseba, kot sem bila v Sloveniji. Bolj sem sproščena, bolj odprta, razmišljam pozitivneje. Tistim, ki si to lahko privoščijo, priporočam selitev v tujino, saj lahko tako bolje spoznajo sebe.«
