Intervju

V Sloveniji prvič doživel božične praznike v miru in spokojnosti

Marjana Vovk
26. 11. 2021, 20.00
Deli članek:

V dobrih petih letih, odkar je v Sloveniji, se je Argentinec Isaac Palma že dodobra udomačil tako v slovenskih običajih kot na naši glasbeni sceni.

Denis Žuran
Isaac Palma si želi, da bi se čim prej znova svobodno družili, objemali in si stisnili poljub na lice.

Nova pesem Na zdravje je precej plesna. Nekaj podobno živahnih komadov že imate (predvsem v sodelovanjih), čeprav ste bolj znani po baladah. Kakšen stil vam je torej bližje in v katerega, mislite, boste v prihodnosti bolj zajadrali?

Vse moje pesmi, tako balade kot plesne, so čisti preplet mene kot osebe. Sem človek, ki ljubi zabavo, ples, smeh, radost, strast in živahnost, vse to sem in to skozi plesne pesmi z velikim veseljem pokažem. Po drugi strani sem nežna, romantična duša. V balade izlijem svoje srce in jih zelo rad, sploh pri snemanju, interpretiram čisto po svoje. Vse, kar se v meni zgodi takrat, ko pesem pojem, na snemanju, je nenačrtovano, nenadno, sem jaz v tistem trenutku in to rad naredim čisto po svoje. Odgovor je zato na dlani: obe zvrsti sta mi zelo blizu, in ker glasba zame pomeni čista čustva, zelo težko izberem samo eno pot, vedno sledim srcu. Se pa morda v tem trenutku kljub vsemu bolj oziram za pesmimi, pri katerih bomo še brusili pete in plesali.

Na zdravje ste izdali na martinovo. Imate v Argentini podoben praznik vina?

Pesem Na zdravje je moja zdravica in nazdravljanje življenju, prijateljstvu in ljubezni do vsega dobrega in lepega. Izdal sem jo na martinovo, ker odkar živim v Sloveniji, čutim pomen martinovanja, sploh na Štajerskem, pa tudi spoštovanje do vina. Moj Na zdravje se mi je zato zdel zelo primeren, da zajadra med Slovence prav na ta dan. V Argentini, natančneje v Mendozi, imamo prav tako veliko vina, vendar sem sam živel na povsem drugem območju in povrhu vsega v družini, kjer sta bila vino in alkohol na splošno povsem ob strani, zato tam nisem gojil prav posebnega odnosa do vina.

Denis Žuran
Z ženo Patricijo, zaradi katere je zapustil rodno deželo, rada sodelujeta in se odlično dopolnjujeta.

V videospotu vidimo tudi vašo ženo Patricijo. Očitno je ljubezen med vama še vedno zelo vroča?

Res je. V videospotu ob meni stoji žena Patricija. Mislim, da najina ljubezen iz tiste vroče in brezglave prehaja v zrelo, zvesto, v vse barve odeto ljubezen. Z vsakim letom sva drug do drugega spoštljivejša, prijaznejša, bolj razumevajoča in bolj odgovorna. Rada sodelujeva in se v tem, kar počneva, odlično dopolnjujeva. Rad povem, da sem na snemanju tega videospota noro užival, saj sem pred kamero prvič gledal v oči svoji ljubljeni osebi, ob koncu dneva sva se skupaj peljala domov, in po dveh letih in pol, odkar sva starša in ne zahajava več toliko na žure kot nekoč, je bil ta snemalni dan za naju čist' huda žurka. (smeh)

osebni arhiv
Isabella je dopolnila dve leti in pol in je po očku podedovala ljubezen do glasbe in nastopanja.

Vidimo tudi harmoniko vaše hčerke – je Isabella podedovala vaš glasbeni talent?

Isabella je zagotovo svojo glasbeno dušico prinesla s seboj. Ves čas doma nastopa, prepeva, ima kar tri mikrofone, harmoniko, majhen piano, flavto, bobne in še kup Orffovih inštrumentov. S Patricijo je prav posebej ne spodbujava in še manj obremenjujeva s tem, da bi morala »peti kot papi«, a to željo po nastopanju, petju in plesu ves čas nosi s seboj. Ima zelo izostren posluh, kaj pa bo prinesel čas in kam jo bo vodilo srce, bomo še videli. Isabellino harmoniko smo v videospot vključili z namenom. Ker sta v videospotu nastopila mamica in očka, je s svojo harmoniko simbolično nastopila še ona. Tako smo bili vsi.

Mimogrede: bo kmalu dobila bratca ali sestrico? Koliko otrok si želite?

Tako bratec kot sestrica sta zelo dobrodošla. V tem trenutku sva sicer oba s Patricijo do vratu v različnih projektih, vendar želja po otrocih ostaja in verjameva, da bo znova prišel ta čas, ko bomo gnezdili. Naj vam povem, da si želim neparnega števila otrok, eden mi je premalo, torej tri, pet, sedem? Kdo ve. (smeh)

Denis Žuran
Pevec napoveduje še več poskočnih pesmi, ob katerih bomo lahko »brusili pete«.

Argentinci veljate za zelo družabne, družina in prijatelji vam veliko pomenijo. Kako vi občutite obdobje epidemije, ko moramo med seboj ohranjati distanco – pa že tako ste oddaljeni od svoje družine v Argentini?

Zdi se, da so leta življenja v Sloveniji naredila svoje, in ta čas ne doživljam posebne krize, čeprav se zaradi covida ne moremo toliko družiti. Žal mi je, da ne morem med svoje poslušalce, da bi lahko stopil prednje in pel, tako kot smo to srčno počeli pred koronskimi časi. A je drugače tudi to, da sem zdaj, ko sem očka, prav rad doma, da izkoristim vsak trenutek s svojo družino, in potem na druženje niti toliko ne mislim. Z argentinsko družino smo ves čas na zvezi prek internetnih omrežij in tudi tega se človek skozi leta nekako privadi, vendar želja, da se prav kmalu tudi objamemo, vedno gori.

Kako se je vaše življenje na splošno spremenilo v času covida?

Zagotovo je nekaj zelo drugačnega to, da s svojim petjem ne morem več osebno razveseljevati ljudi in močno pogrešam njihov osebni odziv ter vsa čustva, ki jih sicer kot pevec prejmem, kadar pojem v živo. Ker sem večni pozitivec, zelo nerad gledam, kaj vse sem skozi ta čas morda izgubil, kaj nam je bilo kot družbi odvzeto in podobno. Če pomislim, da bo vse to prineslo trajne spremembe pri vseh, me znova zaskrbi. Zato se bom raje obrnil k lepemu. Ogromno časa sem preživel s svojo družinico, se sprehajal, lotil sem se celo nečesa povsem novega, kot je izdelovanje svetlobnih napisov za posebne priložnosti, in še in še.

Ste tudi več glasbeno ustvarjali in imate v predalu še veliko pesmi, ki čakajo na izdajo? Morda celo album?

Tudi pesem Na zdravje je bila lep čas v predalu in čakala na svoj trenutek. Pripravljenih imam še mnogo drugih, ki v meni zorijo, se spreminjajo, dobivajo svojo pravo obliko in predvsem čakajo svoj čas. Ko začutim, da imajo vse, kar bi rad z njimi dal ljudem, in vse, kar želim povedati, jih podelim med ljudi.

Približujejo se božično-novoletni prazniki. Kako ljub vam je ta čas v letu in kako ga po navadi praznujete?

Božič mi je zelo ljub, saj ga preživimo v krogu družine in se takrat dodatno povežemo. Skupaj pečemo piškote, pojemo, igramo družabne igre in še kaj. V Argentini je božič nekoliko novoletno obarvan, kar pomeni veliko pirotehnike, polne nočne lokale in vrhunec vročega poletja na plaži. V Sloveniji sem božič prvič doživel kot mir, spokojnost, praznovanje znotraj ožjega kroga družine in brez pirotehnike. Mislim, da se ta slovenski način veliko bolj približa pravemu pomenu božiča, in mi je všeč.

Ali Isabella dobi darila od vseh treh dobrih mož – Miklavža, Božička in Dedka Mraza? Ali jo navajate na skromnost?

Miklavža pred prihodom v Slovenijo nisem poznal, zato ga nekako dojemam šele zdaj. Ker najina Isabella odrašča v Sloveniji, bo zagotovo dobila tudi kaj za Miklavža. Dedka Mraza res ne praznujemo, nekako najbolj pa se obdarujemo za božič. S Patricijo gledava, da Isabella prejme tisto, kar potrebuje, in nisva preveč na strani nepotrebnega zapravljanja. Rada ji pokloniva darilca, skozi katera lahko ustvarja, se uči in razvija. Največ od vsega pa zagotovo šteje pristen starševski odnos vse dni v letu in večno prizadevanje, da se izboljšujemo vsak dan znova, da bi tako svojim otrokom dali največje darilo, ki jim ga lahko: lep zgled in spomine, prežete z ljubeznijo.

Kaj si boste zaželeli ob vstopu v novo leto?

Obilice zdravja, sreče, ljubezni in dobrih medsebojnih odnosov. Pa da bi bil ob novem letu spomin na korono le še kratke grenke sanje. Zares si želim, da bi se znova svobodno družili, objemali, rokovali, veselili, stisnili drug drugemu poljub na lice in dihali svež zrak. Pa da se kmalu znova snidemo in nazdravimo. Moja nova pesem kliče prav po vsem tem!