Dražen Zečić je za nas spregovoril o različnih ravneh ljubezni – ljubezni do osebe, glasbe, pa tudi do Slovenije in slovenskih oboževalcev. Razkril pa je tudi, ali ima še vedno dovolj potrebne energije, s katero navdušuje na glasbenih odrih.
Vaše pesmi so ljubezenske. Kako vidite ljubezen?
Ljubezen je vse. Ne v smislu, da si zaljubljen, ampak ljubiti, se iskreno predajati. To so čustva in glasba so čustva. Podobno je v slikarstvu, pisanju, filmu ... Moraš prejeti čustva osebe, ki to ustvarja. To je umetnost. Jaz tega ne morem delati na vaš način. Vsak je drugačen in nič kakovostnega ne moreš narediti, če ne nimaš čustev do te stvari. Ljubezen spodbuja ta čustva. Če ste žalostni, jezni, srečni – vedno je prisotna ljubezen. Če imate ves denar na svetu in ste bolni, vam denar nič ne pomaga. Ko ležite v bolnišnici, je pomembna samo tista sestra, ki dela za malo plačo, in vam pomaga z dobro, prijazno besedo. Tudi pred smrtjo vam je pomembna samo ljubezen. Ko umirate, vidite vrednost v tem, da vas nekdo drži za roko.
Čas za slovenske odre
Dražen Zečić in Marko Škugor bosta decembra obiskala Mursko Soboto, Koper, Slovenj Gradec, Medvode in Novo mesto. Dražen pa 27. novembra v Mariboru pripravlja še samostojni koncert.
Tako preprosto?
Celo življenje poskušam dokazati, da je življenje enostavno.
Imate ogromen glasbeni opus. Bi lahko izbrali svojo najljubšo pesem?
Težko je. Imam tri otroke, vsak ima svoj karakter, in težko se je odločiti, kdo vam je najljubši. Seveda so otroci vredni največ, ampak umetniku pesmi v umetniškem smislu pomenijo otroke. Težko rečem, katera mi je najljubša. Napisal sem več kot 250 pesmi, je pa okoli deset takih, ki so prelepe, a jih morda ljudje niti ne poznajo tako zelo niti sam z njimi ne nastopam veliko. Začuvaj zadnji ples za mene, Malo je ... Imajo sporočilo, so resnično lepe in pomenijo občutek brezčasne ljubezni.
Vaši otroci ustvarjajo v glasbi?
Ne, nihče. To niti ni bil moj cilj. Izbrali so svojo pot, šolali so se, borijo se za svojo plačo in mislim, da so na pravi poti, ker živijo ljubezen. To jim je najbolj pomembno, vse ostalo bo že prišlo. Mogoče je bolje, da se niso posvetili glasbi. Glasba je lepa, ko jo ustvarjate in ko jo ljudje razumejo. Ampak šovbiznis je posel, ki velikokrat zahteva drugo stran medalje.
Ste danes mirni ali imate še dovolj energije za navduševanje polnih dvoran oboževalcev?
Imam še ogromno energije, tudi treniram, iščem mladost prek tega, da svoje telo pripeljem do maksimuma, sem pa miren v glavi. Seveda ne v vseh situacijah. Ni mi všeč, ko koga užalim; ni mi všeč, ko nad otroki povzdignem glas, ali pa ko se v dobri veri šalim, pa je kdo užaljen ...
Korona nam je veliko vzela. Vam je tudi kaj dala?
Postavil sem si prioritete. No, še vedno jih polagam na svoje mesto. S tega vidika je bilo to dobro. Celo življenje sem si želel, kar so zdaj ljudje spoznali – ceniti običajne stvari. To sem želel ljudem pojasniti, zdaj pa so ljudje to tudi sami spoznali. Zdaj mi je lepše, ko to ceni tudi okolica. Vsaka slaba stvar, situacija vas morda spodbudi k boljšim odločitvam.
Konec novembra pripravljate koncert v Mariboru, nato pa se skupaj z Markom Škugorjem odpravljate še na božično turnejo. Kako vidite prihajajoče koncerte?
Veselim se jih. Seveda upamo, da bo vse izpeljano, ne vemo pa še, kaj bo. Držimo se pravil in upamo, da bo vse v redu in se bomo lahko počasi vrnili k normalnemu življenju. Ljudje smo družabna bitja in nam druženja manjkajo. Tudi sam kdaj iščem samoto, po 24 urah pa mi je dovolj in začnem iskati osebo, s katero bi delil svoje misli, ljubezen, strah ..., kar je normalno. Predvsem ko se ljudje bojijo, potrebuješ sprostitev – to je za človeštvo nekaj normalnega.
Slovenski poslušalci so vam pri srcu – kaj vam pomenijo?
Ljubezen je dvostranska. To vedo tudi vsi v Splitu, v Dalmaciji so števili zaradi mene spoznali Slovenijo, zagotovo sem njen ambasador. Gre za vzajemen odnos. V življenju ne morete imeti ljubezni, če ni dvosmerna, če se ne vrača. V Sloveniji mi je lepo, imam veliko prijateljev, veliko poslovnih partnerjev in enostavno se razumemo v svojem bistvu.
