Leta 2017 so znanstveniki ugotovili, da ljudje z najbolj zdravimi srci na svetu živijo v Boliviji in pripadajo amazonskemu plenemu Tsimané, ki šteje le okoli 16.000 pripadnikov. Nova študija, opravljena letos, pa je pokazala, da imajo tudi zelo zdrave možgane. Raziskovalci so z CT skenerji obiskali pleme in njihovim ljudem različnih starosti skenirali možgane, rezultate pa primerjali z skeni možganov odraslih iz Nemčije, ZDA in Nizozemske. Ugotovili so, da je stopnja krčenja (atrofije) možganov zaradi starosti pri pripadnikih plemena Tsimané veliko manjša, kot pri zahodnjakih. Atrofija možganov je sicer nomalna, hiter proces pa vodi do slabitve kognitivnih funkcij, njihove delovne sposobnosti in demence.
Strokovnjaki to pripisujejo življenjskemu slogu plemena. Pripadniki ljudstva Tsimané se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, lovom in ribolovom. Jedo predvsem hrano, bogato z vlakninami, zelenjavo, ribe in pusto meso. Poleg tega so večino življenja fizično precej aktivni. Zahodnjaki, na drugi strani živimo pretežno sedeče življenje in pojemo veliko nasičenih maščob.
Vendar pa znanstveniki niso bili prepričani, če je za njihove zdrave možgane zaslužen samo življenjski slog. Ljudstvo namreč nima dostopa do sodobnega zdavstvenega sistema ali zdravil in so tako bolj podložni in ranljivi pri vnetjih ali nalezljivih boleznih. Pokazalo pa se je, da so ključnega pomena prav vnetja, do katerih prihaja.
Medtem, ko pri plemenu Tsimané prevladujejo predvsem vnetja dihalnih poti, prebavnega trakta in infekcije s paraziti, se pri zahodnjakih pojavljajo predvsem tista, ki jih povzroča debelost in metabolizem. "Naš sedeč način življenja in dieta bogata s sladkorji in maščobami morda povzročata izgubo možganske mase s starostjo in zato smo bolj nagnjeni k demenci, pravi eden od raziskovalcev, Hillard Kaplan iz univerze Chapman. "Pleme Tsimané lahko služi kot osnova za zdravo staranje možganov," pravi.
Rebecca Edelmayer, višja direktorica pri Alzheimer’s Association, pravi, da dosedanje raziskave niso preverjale spominskih in miselnih funkcij pri pripadnikih ljudstva Tsimané, kot tudi ne njihove genetike. Kljub temu pa raziskovalci menijo, da lahko že življenjski slog predstavlja smernice za tistega, ki bi se mu morali tudi Zahodnjaki bolj posvetiti, če se želijo izogniti hitrejšemu propadanju možganov v starosti.
"Pojdite na sprehod in se ustavite pri sosedih, naredite večerjo za ljubljene. Najdite si aktivnost, v kateri boste uživali in vztrajajte," pa pravi Shannon Halloway iz Univerze v Chicagu.
