Spuščanje knjig »na svobodo« je za čedalje številnejšo skupnost, ki se zbira na sajtu BookCrossing.com, način, da se povežejo z ljubitelji književnosti vsega planeta. Prebrano delo morate le pustiti na javnem kraju, da ga lahko najde kdo drug, uživa v njegovi vsebini in ga nato posreduje naprej.
Na to zamisel je marca 2001 prišel Američan Ron Hornbaker, že aprila pa so prvi uporabniki dobili priložnost, da so se lahko registrirali na tej internetni strani. Po dveh letih se je nabralo več kot 113.000 članov. Od takrat naprej število neprestano raste in tako se je leta 2019 povzpelo že na 1,9 milijona. V tistem času je po svetu krožilo več kot 13 milijonov knjig v 132 deželah.
Pod geslom »Da bi ves svet lahko postal knjižnica« člani spodbujajo druge ljudi, naj s svojimi prebranimi knjigami popestrijo življenje drugim, namesto da na policah nabirajo prah. Z registracijo na strani dobite svojo številko, s katero lahko spremljate potovanje knjig. Označite jih s številko in naslovom internetne strani in jih pustite na javnem mestu. Preden se odpravijo na lov, si tako imenovani bookcrosserji na strani lahko ogledajo seznam najnovejših naslovov, ki so v »divjini«. Knjige lahko pustite tudi v uradnih »bookcrossing conah«, kot so kavarne, restavracije in drugi kraji.
Gibanje Bookcrossing je doma tudi v Sloveniji. Skupina pa ima tudi svoj Facebook profil - Bookcrossing Slovenia
Čeprav ima ta skupnost ljubiteljev knjig vse večji vpliv, so se sprva oglašali tudi tisti, ki so podvig kritizirali. Opozarjali so na to, da knjige tako izgubljajo svojo vrednost in da brezplačna izmenjava vpliva na njihovo prodajo. Nasprotno pa je vedno več tistih, ki v ideji vidijo dober namen. Mnenja so, da so se bralci zahvaljujoč »bookcrossingu« spoznali s pisatelji in žanri, ki so jim bili do tedaj neznani, in da ta podvig spodbuja k branju. Ravno tako nekateri člani kupujejo po več primerkov knjige, ki je nanje naredila močan vtis, in jih tako posredujejo naprej.
