Si si želela vrniti na televizijske ekrane kot voditeljica?
Zelo sem pogrešala televizijsko delo – da bi spet vodila kakšno oddajo. Ko sva se z Matejem, možem, vračala iz Londona, sem mu prav rekla, da mislim, da je čas, da spet stopim pred kamere. In ko sem dobila ponudbo, sem pomislila, da če nekaj manifestiraš, se to potem res zgodi.
V preteklosti si vodila dve oddaji na televiziji, pred več kot desetimi leti. Imaš zdaj tremo pred vodenjem oddaje?
To je bilo še pred odhodom v London, o letih ne bi razmišljala. (smeh) V teh letih nisem nič vodila, v Londonu je bil drug tempo življenja in tam sem se posvetila predvsem instagramu. Zdi se mi, da sem dozorela, tudi kot mama, spremenila sem se, odrasla. Prej sem vedno imela pozitivno tremo, zdaj pa se mi zdi, da bom bolj sproščena, bolj samozavestna in prepričana vase.
Zakaj si se vrnila v Slovenijo?
To je bilo obdobje po brexitu, začela se je epidemija koronavirusa. A v resnici ni nič od tega razlog za vrnitev v Slovenijo. Tam sem se začela ukvarjati z instagramom, ki je postal moja služba, in ko sem postala mama, sem bila cele dneve sama doma s sinom Nicolaiem. Matej je bil v službi, v Londonu pa je tako, da se dela cele dneve. In to je bilo zame zelo naporno, nisem imela svoje mame, tašče, da bi mi pomagali pri skrbi za dojenčka, in ko je imel na primer vročino, sem sama poskrbela za vse. Ko imaš otroka, je res drugače živeti v tujini. Lepo je imeti pomoč, poleg tega življenje teče hitro. Zakaj ne bi bili vsi skupaj, dokler smo še živi in zdravi, da je lahko Nicolai v stiku s svojimi sorodniki. To je najbolj pretehtalo.
Se boste kdaj kot družina znova preselili v tujino ali boste ostali v Sloveniji?
Z možem sva bila v tujini sedem let in nama je to zelo ustrezalo, tudi karierno, kot mladi par sva zelo uživala. Ko pa sva prišla nazaj v domovino, sva spoznala, kako zelo ceniva Slovenijo. Na primer, Slovenija je varna država, v Londonu sva doživela teroristični napad, tam se ponoči ne moreš sprehajati naokoli. V London se najverjetneje nikoli ne bova vrnila za vedno, le na obisk.
Živeli ste v Barceloni in v Londonu. Kaj je tam drugače od Ljubljane, kjer živiš zdaj, ali od Kranja, tvojega rojstnega mesta?
Čeprav sva povsod vedno živela v zelo lepih krajih, ob gozdu, nimam kaj reči, je dom le dom. Vsakič, ko sva prišla na obisk, sva osupnila, kako je tukaj lepo. Sploh v mojem Kranju, kjer vidiš gore ... Bilo je kar težko oditi nazaj.
Ko si še bivala v Londonu, so se tamkajšnji mediji o tebi razpisali, da si ena izmed večjih zaslužkaric.
Takrat je bilo to dokaj napačno predstavljeno in povzeto, tam so bile zraven vštete še stvari, ki jih dobiš kot vplivnež. O zneskih se mi ne zdi pošteno govoriti, nihče ne želi govoriti o tem, koliko zasluži, to je osebna stvar.
Ali si kot vplivnica zaslužila več kot prej – kot manekenka, pevka, voditeljica?
Seveda. V dobi družbenih omrežij, sploh v zadnjem času, vse več podjetij ugotavlja, kako močan vpliv imajo. In če so prej podjetja pri marketingu vlagala v časopis, televizijo in niti ne toliko v internet, zdaj res veliko vlagajo v družbena omrežja, vplivneže. Jaz sem vplivnica in objavljam tisto, kar mi je všeč in kar verjamem. Zagotovo je to posel, v katerega se izplača vlagati, in sem zadovoljna, da sem del tega ter lahko živim s tem načinom dela. Čutim, da imam več svobode, da se mi ni treba zagovarjati pred nikomer in mi nihče ne gleda pod prste.
Kaj pa negativni vplivi dela v družbenih omrežjih?
Delaš 24 ur na dan, ni urnika, delaš tudi na dopustu. Loviš roke objave, a kljub temu je to ena od opcij dela. Ne obstajajo samo službe v pisarni in vesela sem, da obstajajo tudi druge možnosti za ljudi, ki so oziroma smo drugače kreativni.
Koliko časa pa vzame ena objava, ena fotografija?
Obstajajo ljudje, ki pravijo, da to ni nobena služba. A tukaj si v vlogi snemalca, fotografa, pisca člankov, urejevalca fotografij, pa sam svoj vizažist in modni svetovalec – vse to bi na nekem snemanju delali drugi. Ti si »one man band«. Če želiš imeti dobro vsebino, je treba iti korak dlje in se za vsako fotografijo še bolj potruditi. Jaz sem se tudi dve uri vozila iz Londona, ob 4. uri zjutraj sem se odpravila na lokacijo, da sem ujela sončni vzhod, tako da ni bilo okoli preveč ljudi. Doma moraš nato fotografije obdelati, napisati tekst in vse skupaj poslati v odobritev, tako da lahko za eno samo objavo porabiš tudi ves dan. Vsekakor je za tisto potrebnega več dela, kot je videti.
Je pomembno, koliko sledilcev imaš?
Zdaj jih imam okoli 80 tisoč in lahko povem, da je na začetku tega posla veljalo, da moraš pridobiti 100 tisoč sledilcev, in je to potem to. No, zdaj se stvari obračajo, saj je raziskava pokazala, da podjetja rada sodelujejo tudi s tistimi vplivneži, ki imajo le pet tisoč ali malo več sledilcev. Namreč, sledilci nič ne pomenijo, če imaš slabo vsebino. Tako se sama raje posvečam kvaliteti, komunikaciji s sledilci in o številkah ne razmišljam več.
Nase si opomnila leta 2005, ko si postala mis Slovenije, kako se danes spominjaš tega časa?
To je bilo res lepo obdobje. Na začetku sem bila zelo naivna in sploh nisem vedela, v kaj sem padla. Takrat je bila prireditev predvajana na eni večjih televizij, bilo je zelo gledano in vsi so to spremljali. Bila sem zadnja misica, ki je doživela takšno popularnost, saj so nato licenco predali nekomu drugemu, televizijsko postajo zamenjali in se o izboru ni več toliko govorilo. No, spomnim se, kako sem se naslednji dan po izboru odpravila na intervju in je za mano pritekla skupina deklet ter me prosila za avtogram. Bila sem v šoku, zakaj bi kdo hotel moj avtogram, saj sem samo neka punca iz Kranja. Prej sem delala kot model, a po osvojitvi naslova mis Slovenije sem bila na vseh naslovnicah in to ni bilo primerljivo. Bil je res velik šok in bila sem res naivna, mlada, naredila sem tudi nekaj napak, a poskušam živeti brez obžalovanja. Veliko sem se naučila v tistem obdobju, čeprav je bilo težko, nikjer nisem imela miru. A je bila zame to odlična odskočna deska, jaz sem si želela biti predvsem pevka. Kar nekaj misic nas je to titulo res dobro izkoristilo.
Si bila deležna kakšnega predsodka o misicah?
Seveda, še danes jih slišim. Takrat sem bila brez izkušenj, vse me je presenetilo. Rekli so: saj je misica, nič ne zna, nima talenta. Dolgo sem se morala dokazovati. Tudi ko smo se vrnili v Slovenijo in so me povabili v oddajo Kdo si ti? Zvezde pod masko, najprej nisem želela peti v šovu, želela sem biti voditeljica ali žirantka. Na koncu se je izkazalo, da je bilo pozitivno to, da sem pela v šovu, ljudje so bili presenečeni nad mojim petjem, imela sem res pozitivne odzive.
Se boš vrnila v pevske vode?
Glasba je bila vedno moja ljubezen. Že takoj po nastopu v šovu so me spraševali, kdaj bom spet pela, a ne želim iti z glavo skozi zid.
Zbolela si za anksioznostjo in depresijo, ko si še živela v Londonu. Kako si to izvedela in kako si se zdravila?
Nihče v moji družini se s tem še ni spopadal in nisem vedela, kaj se sploh dogaja z mano. Ko sem dobila prvi panični napad, sem mislila, da bom umrla, ker nisem mogla dihati. To je sicer eden mojih večjih strahov in je sprožil val tega, da se mi je zdelo, da z mano nekaj ni v redu. Bila sem na vseh mogočih pregledih in povedali so mi, da sem fizično zdrava, ampak gre za mentalne težave. To je bilo zame novo, nisem vedela, kako se tega sploh lotiti. Še danes ne vem, kaj je to sprožilo, verjetno sem kaj potlačila. Takrat sem začela delati na sebi in sem v enem letu to bolezen popolnom premagala, čeprav sem prej mislila, da nikoli več ne bom dobro. Zato bi rada vsem, ki se spopadajo s takšnimi težavami, povedala, da jih je mogoče premagati. Moj zaključek je takšen: ko sem sama s svojimi slabimi mislimi, zaradi katerih postanem anksiozna, sem jaz tudi ta, ki je močnejša kot moj um. Dokler tega ne doživiš, ne veš, kako hudo je. Tudi sama sem bila prej groba do ljudi s temi težavami; češ, naj se zbrcajo.
Si jemala zdravila?
Nisem jih želela jemati, zelo sem se jih bala zaradi mnogih stranskih učinkov. Nekaterim zdravila zelo pomagajo, a meni to ni ustrezalo in sem se odločila, da bom težave premagala sama. Imela sem delovne zvezke, knjige in sem se naučila, kako ujeti slabo misel, naučila sem se tehnik dihanja. Ko dojameš, da si močnejši kot bolezen, se vse konča, ozdraviš.
Nato si postala mama.
Res je, nisem želela zanositi, dokler nisem uredila svojega uma. Nato sva se odločila za otroka, zgodilo se je hitro in sva bila zelo vesela, tudi med nosečnostjo sem bila zelo mirna in vesela. Sin je pripomogel k temu, da sem se počutila bolje, čeprav je seveda naporno biti mama, ko si sam doma in delaš; imam manj energije.
Vrniva se k oddaji – kakšno bo tvoje delo?
Rada se učim in sem povedala, da si želim biti velik del te oddaje. Vse, kar se dodatnega naučiš, je vedno le plus. Na začetku mi bodo pomagali, a bi rada delala z ekipo in ne bila le voditeljica. Sama sebe vidim kot voditeljico več projektov v prihodnosti.
Si sicer gledalka oddaj o znanih? Si spremljala slovensko sceno, medtem ko si bila v tujini?
Kadar imam čas, si rada ogledam magazinske oddaje, o glasbi in modi. Spremljala sem, kaj se piše o slovenski glasbi, estradnikih. Ta zabava mora biti: čez dan je veliko stresa, si v službi, zvečer gledaš poročila in potem potrebuješ nekaj za sprostitev, da se nasmejiš in slišiš kakšno dobro glasbo.
