Glasbenica Nina Donelli, ki s svojim glasom in stasom navdušuje občinstvo na območju celotne nekdanje Jugoslavije, je oboževalce v ponedeljek osrečila z novo skladbo in videospotom z naslovom Zadnji put, ki jo je ustvarila s klapo More. Zanjo je napisala tudi besedilo in glasbo, z njo pa se bo predstavila tudi na šibeniškem festivalu, česar se neizmerno veseli.
To je vaše prvo sodelovanje s klapami. Kako je prišlo njega?
Res je, imela sem pesem in iskala sem klapo. Skupni prijatelj mi je predlagal klapo More. Meni je bila ideja všeč, njim pa tudi. Vedno sem vesela novih sodelovanj.
Za pesem ste napisali glasbo in besedilo. Kaj vas je navdihnilo?
Mogoče najbolj ti dnevi med korono, pa tudi dogodki, ki so se zgodili v mojem privatnem življenju. Nikoli si sicer nisem mislila, da mi bo uspelo, a z malo pomoči mi je. Najprej sem napisala besedilo, nato pa je prišla glasba, pri kateri sem potrebovala največ pomoči.
Pesmi je naslov Zadnji put. Si dostikrat rečete, da ste kakšno stvar naredili zadnjič? Se v tem primeru tega potem držite?
Hmm ... Čisto odvisno, za katero stvar gre, moram malo sama sebe pohvaliti, da nimam nekih slabih razvad in si moram res malokrat reči, da je nekaj zadnjič. Mogoče si največkrat rečem: »Nina, to pa je zadnjič, da pomagaš nekomu, ki si tega ne zasluži, ali pa komu, ki je izdal tvoje zaupanje.« Imam pa eno takšno, za katero mislim, da si marsikdo reče: »To je pa zadnjič.« Obožujem namreč sladko in si vedno rečem: »Ta je pa zadnja,« a vem, da ni. (smeh)
S skladbo Zadnji put se boste predstavili tudi na šibeniškem festivalu. Glede na to, da obožujete morje, bo to verjetno za vas dvojno veliko veselje …
Ja! V poletnih dneh sem najbolj srečna na morju, če lahko zraven še nastopam, je pa že kičasto.
Boste to priložnost izkoristili tudi za kakšne morske užitke?
Na sobotni večer, ko je festival, ne, treba je oddelati tonsko vajo in se pripraviti, da bo vse potekalo, kot mora. Se pa dan po festivalu odpravljam na malo daljši dopust. Komaj čakam. Šla bom v Turčijo. Zaradi situacije namreč ne upam oditi nekam zelo daleč, sem pa vesela, da grem lahko kamorkoli.
Imate sicer kakšno priljubljeno lokacijo ali raje raziskujete nove kotičke?
Vedno rečem, da mi je bila všeč Dominikanska republika, predvsem zaradi ljudi. Če ne vidiš, ne verjameš: ljudje delajo od jutra do mraka in so kljub vsemu nasmejani, pozitivni, plešejo, pojejo … Mislim, da nam to manjka. Drugače grem pa vedno zelo rada na drugo lokacijo, rada vidim nove stvari. Na dopustu ne ležim, ampak si ogledam mesta, naravne lepote … Skratka, rada imam aktivne dopuste.
»V poletnih dneh sem najbolj srečna na morju, če lahko zraven še nastopam, je pa že kičasto.«
Vam je kdaj kateri od poslušalcev očital petje v srbohrvaškem jeziku?
Na začetku je bila poplava takšnih očitkov in žaljivk in priznam, da sem bila kot 15-letno dekle večkrat žalostna, zdaj pa mi je vseeno, kaj si mislijo takšni ljudje. Glasba nima meja, vsak lahko počne, kar hoče, in po navadi so to ljudje, ki imajo sami komplekse. Vsem, ki to berete, bi rada povedala, da se ne ozirajte na mnenja drugih, življenje je kratko in vsak živi svoje!
V času pandemije ste bili sicer tako vi, glasbeniki, kot mi, poslušalci, prikrajšani za nastope v živo. Kako zelo so vam manjkali?
Zelo! Šele letos avgusta so se nekako vrnili in samo upam, da tako ostane, ker to manjka ne samo glasbenikom, ampak tudi občinstvu.
Za kaj ste izkoristili čas zaprtja javnega življenja?
Jaz pravim, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Smo pa preživeli več časa s svojimi bližnjimi, zdaj ni bilo izgovora, da nimamo časa. Jaz sem bila sicer že pred korono veliko časa s svojimi, zdaj smo pa dobesedno tičali skupaj ves čas. Moram povedati, da sem neizmerno srečna, da sem se rodila v tej družini, ker imam zlate starše in najboljšo sestro!
»Pazim se od samega začetka, pri nas doma nobeden ni imel korone.«
Kljub pandemiji pa se niste odpovedali svoji drugi strasti – potovanjem. Spomladi ste bili v Dubaju. Kako ste se imeli?
Z mami imava tradicijo, da greva vsako leto januarja oziroma februarja na potovanje. Letos sva to prestavili na april in dopust zelo skrajšali, a kljub vsemu je prijalo malo odklopa.
Ste tam občutili pandemijo, ste se bali okužbe? Kako zelo dosledni so pri spoštovanju ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa v primerjavi z nami?
Pazim se od samega začetka, pri nas doma nobeden ni imel korone. Je pa res, da so tam dosti bolj strogi, kar se tiče ukrepov.
Glede na to, da je bilo tam veliko tudi znanih Slovencev, ste srečali koga od njih?
Nisem, kolikor sem spremljala na družbenih omrežjih, smo se zgrešili.
Ste sicer veseli, kadar kje v tujini slišite slovenščino, ali si mislite: »Ojoj, no, tako daleč stran sem šla, da bi se malo umaknila od vsega, a jim res ne morem ubežati?«
Lahko rečem, da mi je vseeno. Na dopust si grem odpočit, svet je majhen, in če pride še nekdo od Slovencev, me ne moti. Nasprotno. Super je. Lahko so dobra družba, če ti ne pašejo, se pa enostavno umakneš.
