Globalne temperature bodo že okoli leta 2030, desetletje bolj zgodaj, kot je bilo predvideno le tri leta nazaj, višje za 1,5 stopinje Celzija, piše v poročilu IPCC, Medvladnega odbora za klimatske spremembe.
Ne glede na to, kako agresivno bi človeštvo omejilo izpuste toplogrednih plinov, bo meja 1,5 stopinje Celzija presežena okoli leta 2050, nadaljuje poročilo.
Doslej se je globalna temperatura glede na predindustrijsko dobo dvignila za 1,1 stopinje Celzija, pa se svet že sooča s katastrofalnimi posledicami - v Kanadi je vročinski val letos topil asfalt, na Kitajskem so se ulice mest ob hudih nalivih spremenile v reke, Grčijo in Kalifornijo so zajeli uničujoči požari.
Znanstveniki opažajo spremembe v Zemljinem podnebju v vseh regijah in v celotnem podnebnem sistemu, so v sporočilu za javnost zapisali pri IPCC. Številnih zaznanih sprememb ni mogoče primerjati z ničemer iz zadnjih tisoče, če ne celo deset tisoče let Zemljine zgodovine. Nekaterih sprememb, kot so zviševanje morske gladine, ne bo mogoče ustaviti prihodnjih stotine ali tisoče let.
Ali obstaja vsaj možnost, da proces upočasnimo? Da.
Vseeno znanstveniki poudarjajo, da bi močno in vztrajno zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov omejilo podnebne spremembe. Hitro bi se s tem izboljšala kakovost zraka, da bi se stabilizirala globalna temperatura, pa bi lahko trajalo od 20 do 30 let.
V prihodnjih desetletjih bo podnebne spremembe moč občutiti v vseh regijah, poudarjajo znanstveniki. Zvišanje temperature za 1,5 stopinje Celzija bo pomenilo hujše vročinske valove ter daljša topla obdobja. Če se temperatura dvigne za dve stopinji Celzija, bo vročina večkrat dosegla kritično stopnjo tolerance v kmetijstvu in zdravju.
A spremembe se ne bodo odrazile le v temperaturah. Ker podnebne spremembe krepijo vodni krog, se mora svet pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Spremenili se bodo vzorci deževja; v višjih legah se bo deževje predvidoma okrepilo, v subtropskem delu sveta pa zmanjšalo. Dvig morske gladine bo pomenil poplave na obalah in erozijo bregov. Izredni morski dogodki, ki smo jim bili doslej priča enkrat na sto let, bi lahko do konca stoletja postali vsakoletna stalnica.
Talil se bo permafrost, marsikje bo svet ostal brez sezonske snežne odeje, topili se bodo ledeniki in ledene plošče, Arktika bi lahko poleti ostala brez ledu. Oceani bodo še bolj zakisani, v njih bo še manj kisika, kar bo vplivalo na živelj v morju in na ljudi, ki so od njega odvisni. Na hujše vročinske valove in poplave se morajo pripraviti tudi mesta.
Poročilo je pripravilo več sto znanstvenikov, ki so združili ugotovitve v zadnjem času objavljenih novih znanstvenih študij. "To poročilo nas sooča z realnostjo," je opozorila ena od glavnih avtoric poročila Valerie Masson-Delmotte. "Že desetletja je jasno, da se podnebje Zemlje spreminja, vloga človeškega vpliva na podnebni sistem pa je nesporno ugotovljena," je dodala.
Poročilo IPCC je tako prvič jasno navedlo, da je skoraj celotno segrevanje ozračja posledica človeške aktivnosti.
Prižgan je rdeči alarm
Vodilni znanstvenik Panmao Zhai je ob tem poudaril, da lahko človeško delovanje odločilno vpliva tudi na bodoče stanje podnebja. Ogljikov dioksid je, kot kažejo ugotovitve, nesporno glavni dejavnik podnebnih sprememb, čeprav na klimo vplivajo tudi drugi toplogredni plini in onesnaževala v zraku. "Stabilizacija podnebja bo zahtevala močno, hitro in vztrajno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in dosego neto ničelnih izpustov ogljikovega dioksida. Omejitev drugih toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, zlasti metana, bi lahko prineslo dodatne koristi tako za zdravje kot za podnebje," je zapisal.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ocenil, da so znanstveniki prižgali rdeči alarm. "Alarmni zvonci so oglušujoče glasni in dokazi so neovrgljivi: izpusti toplogrednih plinov, ki so posledica kurjenja fosilnih goriv in krčenja gozdov, dušijo naš planet in milijarde ljudi spravljajo v neposredno nevarnost. Globalno segrevanje zadeva vse regije sveta, mnogih sprememb pa ne moremo več preprečiti," je podčrtal.
Guterres je svet pozval, naj nemudoma odločno ukrepa in tako "ohrani cilj 1,5 stopinje pri življenju".
Tudi Velika Britanija, ki bo konec leta gostila odločilno globalno podnebno konferenco, je pozvala k ukrepanju. Branje poročila pomeni "streznitev", je ocenil britanski premier Boris Johnson. "Jasno je, da bo prihodnje desetletje ključno za prihodnost planeta," je dodal.
