Že kar nekaj časa ste na dopustu – kje vse ste bili in ali se mislite to poletje vrniti na odre? Kakšen pa je bil prvi pokarantenski nastop, kakšni so bili občutki?
Res je in nekateri mi pišejo, da sem preveč na dopustu. Če sploh še kdaj pridem domov in stopim na oder ... da je tega preprosto dovolj. Moj odgovor je vedno enak: seveda pridem, ampak ne še tako zelo kmalu, za zdaj samo takrat, ko nam tisti strici iz ozadja dovolijo opravljati naše poslanstvo – risati nasmehe po vaših obrazih. Sam bom izkoristil ta čuden čas – počivam za naprej. Vem pa, tisočodstotno sem prepričan, da kmalu ne bo priložnosti niti za normalen spanec, ker bomo z mojim najboljšim bendom praktično živeli na koncertnih prizoriščih.
Moj letošnji prvi poletni oddih je bil v Opatiji (poležavanje), potem sem bil v Bosni (ogled piramid – Visoko, Baščaršija), nato sem malo skočil v Bohinj (kjer imamo družinski apartma). Na glavnem dopustu sem bil na Braču (poležavanje na all-inclusive), potem sem ponovno skočil v Bohinj (parti teden z moško družbo, najboljši prijatelji). Trenutno sem na kratkem road tripu do Dubrovnika, pred mano pa je še teden dni v Goriških brdih (uživanje v kulinariki in vinu), sledi delovni teden v Izoli (mentor na otroškem glasbenem kampu, Musica Creativa, pihalni orkestri), nato bom ponovno skočil še na Triglav. V septembru pa načrtujem tedenskih oddih v Novigradu in zaključek v našem Bohinju – če bodo koronarazmere dopuščale.
Ves ta čas imam tudi nastope, ker sem le profesionalni glasbenik in živim od glasbe ter vsega, kar je povezano z njo. Avgusta, v katerega smo že zakorakali, imam največ nastopov. Videli se bomo po vsej Sloveniji, že ta vikend na Koroškem.
Kakšen je bil prvi pokarantenski nastop, kakšni so bili občutki?
Prvi javni koncert kot Dejan Dogaja Band smo imeli junija v Ljubljani in bilo je vrhunsko. Res sem vesel, da imam ob sebi zelo kakovostno ekipo, za katero brez slabe vesti lahko rečem, da skupaj postajamo najboljši parti bend pri nas.
Po skoraj desetih letih ste izstopili iz narodnozabavnega ansambla in postali Dejan Dogaja. So se ljudje tega že navadili, kako vas zdaj kličejo? Pripravljate kaj novega za jesen – kot Dejan Dogaja ali kot Poskočni?
Vsaka sprememba v življenju je težka, ljudje smo pač takšni, da se težko navadimo na nekaj novega, pa čeprav je mnogo boljše in atraktivno. Pot do vsakega velikega uspeha je dolga, vse skupaj pa lahko gre po zlu že čez noč – tako da bomo videli, kako bo, čas bo povedal svoje. Za mano je skoraj desetletje glasbenega udejstvovanja, kot frontman ansambla Poskočni muzikanti, pred mano pa je nova zgodba, ki bo zagotovo trajala do »penzije«, dokler na odru ne bom povedal vsega, kar si želim in imam »na lagerju«. Mislim pa, da se to ne bo zgodilo, ker bi v tem primeru moral živeti več kot tisočletje.
Ljudje so razdeljeni napol, nekateri me kličejo Poskočni Dejan, spet drugi Dejan Dogaja, kar me nič ne moti, ker sem oboje jaz. Dejan Dogaja je gotovo paradni konj, ki bo skrbel za ultimativno zabavo, Poskočni Dejan pa za naše najmlajše z otroškim repertoarjem. To jesen prihaja nekaj novega prav »od obeh« – otroška zadeva je že zapakirana in samo čaka na objavo, parti zadeva pa počasi dobiva končno obliko. Oboje bo tako že letos polnilo vaša ušesa in ušesa vaših otrok.
Kaj vse normalno (in nenormalno) lepega se vam dogaja – ste morda res zaljubljeni, kot se šušlja?
Najbolj nenormalno lepo je to, da so se mi izpolnile sanje (pa čeprav tihe) vsakega glasbenika – da sem stopil na svojo pot skupaj z mojimi najboljšimi fanti, kot Dejan Dogaja s svojim Dogaja Bandom. To je zagotovo moj življenjski projekt, ki bo trajal do mojega zadnjega diha.
Šušlja pa se marsikaj – bil sem že gej, poročen z mnogo starejšo žensko, pred kratkim je po mojem domačem kraju zaokrožila laž, da so me pridržali policisti ... Na kratko, vse skupaj je velika izmišljotina tistih, ki so zavistni. Zelo vesel bom takrat, ko ne bodo samo novinarji, ampak nasploh vsi govorili in pisali v prvi vrsti o moji glasbi in novitetah. Takrat bom razkril prav vse, tudi to, kdo mi greje posteljo. Do takrat pa ... Ja, zaljubljen sem – v življenje, dobre ljudi in pozitivno energijo. Vse ostalo pa želim, da se me na daleč izogiba v življenju. Ljubim svoje življenje, bodite del moje zgodbe tudi vi, če se najdete v mojem opisu.
