Pevka Katarina Mala je pred desetimi leti na glasbeno sceno »treščila« s pesmijo Ciao Ciao, da ne gre za muho enodnevnico, pa je dokazala s kasnejšimi singli Kreditno sposobna, Kava z mlekom in Znucana, ki jih je skupaj z drugimi leta 2015 zapakirala na debitantski album, poimenovan po prvi pesmi. Pred tremi leti pa se je zavila v glasbeni molk. Zakaj in kaj je botrovalu temu, da se je spet oglasila, izveste v nadaljevanju.
Kako to, da ste se po dobrih treh letih glasbenega molka vrnili na sceno?
Nikoli se nisem hotela umakniti za vedno. Do tega je prišlo bolj kot ne naravno. Nekatere energije so se izpele, zgodile pa so se bolj osebne, življenjske. Vzpodbuda za vrnitev je bila pesem Grem sam naprej. Takoj ko sem slišala prvih nekaj taktov, sem vedela, da se Katarina Mala vrača. Ko smo s fanti dodali še besedilo, pa sem bila le še bolj prepričana o pozitivnem učinku pesmi na vse poslušalce. Ta pesem mogoče ni najbolj v slogu Katarine Male, je pa sporočilo zelo močno in je namenjeno vsem ljudem, ki so se kdaj znašli v stiski ali negotovosti. Besedila so zelo pomembna zaradi socialnega momenta, ki ga ima Katarina Mala in zaradi katerega je nekaj unikatnega na slovenski glasbeni sceni.
Tudi vam glasba pomaga v stiskah?
Tudi. Mene glasba zelo dvigne. V avtu imam sama s sabo hude zabave. (smeh) Zelo rada hodim tudi na žive koncerte. Rada poslušam vse zvrsti glasbe, od Guns N' Roses do Katalene, če malo karikiram. Mi pa mora vsaka pesem nagovoriti čisto pristna čustva, drugače je ne morem posvojiti. Najbolj pa doživim glasbo na živih koncertih.
»Velikokrat se ne damo na prvo mesto. A bi se po principu maske s kisikom v letalu, po katerem je treba najprej nuditi pomoč sebi, zato da potem lahko pomagamo drugim, enostavno morali.«
Radi hodite tudi na svoje koncerte?
Seveda. Na odru zaživim, rada sem zabavna, rada ljudi nasmejim. Najboljši občutek pa je, ko ljudje s teboj pojejo pesmi. Se mi pa za razliko od mnogih kolegov zdaj čez poletje ne mudi na odre. Moje koronsko leto je bilo polno zaposleno.
Ste pa oboževalcem dali možnost za petje v svojem spotu za pesem Grem sam naprej …
Ja … Videospot je res uspel. Presrečna sem, saj je šlo za tehnično zelo zahteven projekt. Ljudje so pridno pošiljali posnetke, so bili pa ti zelo različnih kakovosti in energij ter posneti z zelo različnimi aparaturami, kar je režiserju Venu Jemeršiču po mojem vzelo trikrat več časa kot en navaden spot, pa vemo, da je res strokovnjak, ko jih je posnel že toliko. Je pa to naredil mojstrsko. Ob energiji, ki pride iz videospota, dobiš kar malo kurjo polt, ker vidiš, kako so ljudje z veseljem sodelovali.
Lahko v kratkem pričakujemo še kakšno pesem, morda celo album?
Ja, delamo naprej. Prezadovoljna sem, da znova sodelujem z Markom Gregoričem. Nova pesem bo spet čista Katarina Mala. Zelo se je veselim. Prišla bo ven na jesen. Ne bomo prehitevali časa in motili počitniškega vzdušja.
Letos mineva že 10 let od uspešnice Ciao Ciao. Ste si ob izdaji mislili, da jo bomo prepevali še po toliko letih?
Ciao Ciao se je zgodila zelo spontano. Pesem je prišla iz naših src direktno v srca Slovencev. Postala je ena najbolj predvajanih pesmi tistega leta. Mislim da 19. Ta pesem je tudi dokaz, kako ni treba konstantno vokalno jačati skladb, tako kot to rado počne ogromno Slovenk, ampak lahko nekaj samo pevsko pripoveduješ.
»Najboljši občutek je, ko občinstvo s teboj poje pesmi.«
Ponarodel je tudi verz iz pesmi Znucana: »Tolk sem pucala, da sem se znucala.« Če vas pogledam, ne bi rekla, da ste v letih odsotnosti z odrov veliko »pucali«. (smeh) V čem je vaša skrivnost?
(smeh) Hvala za kompliment. Tri leta nazaj se mi je zgodila zelo stresna situacija, ki me je osebno čisto izžela, kar se mi je poznalo tako na telesu kot na obrazu, in naj povem: hujšati zaradi stresa ni dobro, ker se ti to slej kot prej pozna na obrazu, počutju, zdravju. Takrat sem se odločila, da bom od zdaj naprej kot prvo sebi zaupala v odnosu do ljudi, kot drugo pa bom vedno sebe dala na prvo mesto. To je pomembno. Velikokrat se ne damo na prvo mesto. A bi se po principu maske s kisikom v letalu, po katerem je treba najprej nuditi pomoč sebi, zato da potem lahko pomagamo drugim, enostavno morali. Glede samega videza pa ves čas delam na tem, da se ne počutim staro, da se veliko smejim in delam tiste stvari, ki jih rada počnem.
Posvečate negi telesa in duha veliko časa?
Ne. Lani, ko je bila prva korona, sem se zelo posvetila negi obraza, ker sem imela težave s suho kožo. Čutila sem, da nekaj ne »štima«, in sem se poglobila v to, potem je pa to postalo hobi, tako da zdaj iz enega veselja raziskujem nego in produkte. Kar se tiče telesa, je bilo lansko leto zame katastrofa. Zasedela sem se za računalnikom – delala sem na enem projektu in praktično nisem imela nobenega prostega časa. Zima je bila res težka, samo prestavljanje iz spalnice v kuhinjo in iz kuhinje v pisarno in to me je spravilo v najslabše počutje do zdaj, tako da sem začela intenzivno delati na tem, da se osvobodim teh spon, da ne sedim za računalnikom po osem do deset ur na dan, ampak, da delam tisto, kar mi paše, kar mi je všeč, in v to seveda šteje tudi glasba.
Koliko časa pa si ob majhnem otroku sploh lahko vzamete zase?
Čas zame je drugačen po otroku kot pred njim, a to je čisto naravna stvar. Nisem obsesivna mama. Otrok nimamo zato, da bi jih imeli priklenjene nase do njihovega 40. leta, ampak zato, da jih osvobodimo, da postanejo svoje entitete, svoje osebnosti in da lahko sami preživijo. Zato si vzamem čas zase, ni pa to tako, da bi potrebovala vsako popoldne po dve uri za lepotičenje in telovadbo. Meni je fenomenalno že, če grem lahko na kolo, saj zelo rada kolesarim, če grem lahko na res krasne počitnice, če lahko kdaj preberem knjigo v miru in če imam lahko vsak večer dobro kakovostno doma narejeno večerjo in lep pogovor.
Sami pripravite večerjo?
Ja, rada kuham, zdaj še rajši pečem kruh, tudi z drožmi. Ugotovila sem, da delo s sluzastimi testi name deluje terapevtsko, na ta način pa sem pridobila tudi simpatije mnogih sosed in sosedov, saj jim kruh pogosto podarim.
