Popularna pevca, tako na Hrvaškem kot pri nas, Luka Basi in Ivana Kovač, sta pred kratkim posnela novo pesem z naslovom "Danas". Skladba, katere besedilo je napisal Nenad Ninčević, glasbo pa Raay, je njun prvi skupni projekt. Balado z mediteranskim melosom, za katero pravita, da ima pozitivno sporočilo, bosta 10. julija predstavila tudi na legendarnem Splitskem festivalu, hkrati pa je nekakšen uvod v Lukovo bližnjo slovensko turnejo.
Zanjo sta pevca tudi posnela spot, ki so ga posneli na prekrasnem hrvaškem otoku Hvaru.
Za nas pa sta spregovorila o pesmi, pričakovanjih in še o čem. Pri intervjuju smo, kot se spodobi, prednost dali dami.
Ivana, vi ...
Ivana: Ti.
Prav. Torej, ti z Luko v pesmi "Danas" sodeluješ prvič. Kako je prišlo do tega sodelovanja? Kdo je izbiral - dama ali gospod?
Ivana: Mislim, da nisva imela izbire ... (smeh) Pravzaprav naju je združil Raay. Pred tem pa je bil še Neno (Nenad Ninčević, avtor teksta; op.p.), s katerim sodelujem že zelo dolgo, odkar sem bila deklica. Vse se je zares začelo s sodelovanjem med Nenom in Raayem in potem je Raay prišel na to misel ... Mislim, da ga ni niti vprašal ... (se obrne k Luki) Te je sploh kaj vprašal? (Luka odkima. "Ampak sem si želel") Torej Luka ni imel izbire (smeh) in potem sva začela. In res je super.
Kakšni so občutki?
Ivana: Fantastični. Prvič, pesem je prečudovita in bolj ko jo poslušam, boljša in boljša se mi zdi. Ali je to zaradi neke energije, za katero čutim, da je pozitivna. Luka je krasen človek, resnično "top" fant, tako da mi je pesem zaradi tega avtomatsko bolj pri srcu, lepša. In ljudem dajeva takšno, kakršna v resnici je. To sta najini interpretaciji te pesmi.
Luka, kaj pa vi pravite?
Luka: Ti ... (smeh) ... Enako, kot je rekla Ivana. Pesem mi je zelo zelo všeč, posebej zato, ker je posneta v nekem pozitivnem duhu, v pozitivni energiji. Na Hvaru, kjer smo snemali spot, sva se z Ivano res odlično ujela - "da glava boli". In potem se ta energija preko kamer prenese do ljudi in odzivi so res fantastični.
Zdaj komaj čakam, da jo predstaviva na Splitskem festivalu, potem pa še na vseh koncertih, ki bodo sledili.
Je pa ta pesem tudi napoved tvoje turneje po Sloveniji. Se je ta že začela?
Luka: Začela se bo 23. julija v Kopru, potem bom 30. julija v Ljubljani, sledijo pa Maribor, Celje, Murska Sobota ... skratka, nastopil bom po vseh večjih mestih in tega se resnično veselim. In skupaj z mojim bandom že nestrpno čakam, ker nas zdaj res dolgo ni bilo nikjer. In na vsakem koncertu bo tudi Ivana - če bo le lahko prišla.
Torej, Ivana, ti nisi v načrtu?
Ivana: Ne, jaz sem tu samo po potrebi, ko me potrebuje (oba se smejita) ... Šalim se ...
Si pa že nastopala po Sloveniji, kajne. Kakšne so izkušnje?
Ivana: Seveda sem že nastopala. In, to sem že stokrat povedala in verjetno bom še stokrat, pa se nočem prilizovati, ker to že od nekdaj govorim tudi na Hrvaškem - obožujem nastopati v Sloveniji. Zakaj? Takoj ko stopim na oder, ljudje vstanejo in začnejo plesati. Ne potrebujejo torej dveh litrov alkohola, da bi se dvignili in začeli plesati, kot se to dogaja pri nas ...
Luka (vpade): Ja, oni imajo dva litra alkohola v sebi, še preden se ti pojaviš na odru. (smeh)
Ivana: Seveda, prav imaš, (se začne smejati), na to nisem niti pomislila ... Ampak, Slovenci so zelo odprti. In če te imajo radi, bodo v resnici prišli in ti to tudi povedali. V glavnem - zelo so zabavni, zelo so pozitivni in zelo lepo me sprejemajo, zato zares rada pojem v Sloveniji.
S pesmijo "Danas" pa se bosta predstavila tudi na Prokurativah (prizorišču Splitskega festivala, op.p.). Kolikič boš tokrat nastopil?
Luka: Zdaj bo drugič. In spomnim se dve leti nazaj, ko sem nastopil prvič, da sem si rekel, da moram zares uživati v nastopu, ker verjetno v naslednjih petnajstih letih ne bom več pel tukaj. V Splitu je namreč konkurenca zares huda - top izvajalci, top pesmi, vse ... In ko sva izvedela, da sva tudi letos sprejeta, sem od veseleja skakal še višje kot takrat, ko sem prvič izvedel, da sem izbran. In zdaj komaj čakam 10. julija, da se tam predstaviva.
Ivana, tvoj oče Mišo Kovač je leta 1971 prvič zmagal na Splitskem festivalu. Bo zdaj, po 50-ih letih prvič ta uspeh ponovila njegova hči?
Ivana: Jaaaaaaaa! ... Veš, kaj bom povedala? Mislim, da če bo vse šlo tako, kot je treba, bi v resnici morala zmagati.
Luka: Bomo videli.
Ivana: Mislim, da bi ...
Pričakovanja so torej visoka?
Ivana: Iskreno povedano je Splitski festival krasen za promocijo, ker je na Hrvaškem tradicionalen in ljudje ga gledajo ne glede na njegova nihanja gor - dol, dobro -slabo. Vedno ga gledajo. Res je odlična promocija. Če dobiva nagrado, bo super (poljubi prste), če je ne dobiva, bo super.
Luka, Ivanin oče Mišo Kovač je tudi tvoj vzornik. Veliko preprevaš njegove pesmi?
Luka: Ja, veliko njegovih pesmi prepevam. In Ivana mi je povedala, da je njen oče rekel, da v redu pojem ...
Ivana: Ne "v redu", rekel je, da si "super".
Luka: To mi je res v čast. Zelo rad pojem njegove pesmi. In pred dvema letoma, ko sem imel koncert v Križankah, sem po 15-ih letih vzel v roke trobento, samo zato, da sem na njegov komad lahko tudi v živo zaigral trobentarski solo. Zame je Mišo Kovač eden neverjetnih izvajalcev in njegove pesmi te zadenejo v srce. In res mi je tudi v čast, da lahko snemam z Ivano. Tudi ona je legenda.
Ivana, glede na to, da si hčerka legendarnega pevca, so ti zaradi tega bila nekatera vrata bolj odprta?
Ivana: Zaprta ... Pravzaprav mnogi mislijo, da sem imela privilegije. Ampak moj "ćaća" ni niti s prstom mignil zame. Nikoli. Kar pomeni, da sem vse, kar sem naredila, dosegla sama. Razlog pa je bil, da če bi kdaj kaj želel zame, bi potem od njega zahtevali dvakrat toliko. Saj veste: 'Jaz sem zate naredil to, zdaj pa ti naredi to zame.' In tega si ni dovolil. Bile so tudi pripombe v smislu: 'Kje bi ona pela, če ne bi bilo očeta?', ampak to so normalne stvari. Ne bom delala drame iz tega. Delaš pač to, kar te veseli in "šibaš" dalje. Ampak definitivno so bila vrata precej bolj zaprta, kot pa odprta.
Luka, ti že precej časa nastopaš predvsem na Hrvaškem. Bi zase rekel, da si slovenski ali hrvaški pevec?
Luka: Rekel bom, kot vedno rečem: 'slovensko srce in dalmatinska duša'. Že od nekdaj sem poslušal to glasbo. Kriva sta moja starša, ker sta onadva poslušala to glasbo in ko sem bil star deset let, si nisem znal sam izbirati glasbe, ki bi jo poslušal po radiu. In odlično se počutim tako na Hrvaškem kot v Sloveniji. Zdi se mi, da ni važno v katerem jeziku poješ - lahko je to italijanščina, francoščina, ... - če pevec v tem uživa, ljudje to čutijo. In sam mislim, da se ljudje na mojih koncertih imajo "fajn", kar je konec koncev tudi važno.
Če se vrnemo nazaj na pesem "Danas". To je na nek način malce žalostna pesem, v njej se čuti hrepenenje. Ali ima ta pesem srečen konec?
Ivana: Kakor za koga. V moji glavi ga ima. Res bi bilo preveč žalostno, če ne bi bilo tako. Vedno si nekako želiš, da bi se te stvari dobro končale, mar ne? Kot film s "Happy End-om" ("srečnim koncem").
Luka: Se strinjam. Je sicer žalostna, ampak ima pozitivno sporočilo. Če pogledamo prekrasen tekst, ki ga je napisal Nenad, govori o tem, da "nikoli te nihče ne bo imel tako rad, kot te imam jaz" in to je prekrasno sporočilo. Ni opevanja žalosti, mislim pa, da smo s tem spotom, ki smo ga posneli na Hvaru tudi dodali nekaj pozitivnega. Sam bi rekel "sad love story wiht a happy end" (žalostna ljubezenska zgodba s srečnim koncem).
Ivana: Da, da.
Ostajamo torej pozitivni ... Ampak ne na korono ...
(smeh)
Ivana: Ma, ne na korono! Joooj! ... Dajte že dol to masko! Kaj vam bo?! (smeh)
