Priljubljeni primorski glasbenik Slavko Ivančić je pred tremi leti po daljšem premoru izdal nov album Med valovi in oblaki. Njegovemu umiku iz glasbe in javnega življenja je pred šestimi leti botrovala huda prometna nesreča, po kateri se je znova rodil in ugotovil, kdo in kaj mu daje moč in zagon za pot naprej.
Seveda je to ena in edina glasba, ki mu vliva novih moči. To je tudi razlog, da že dela na novem albumu. In to ne na samo enem. Če bo vse po sreči, bodo tu še največje uspešnice, ki jih pri Slavku ne zmanjka. »Uspešnic je toliko, da res težko izluščim le eno ali dve,« pove in ob tem doda, da brez zmagovalne pesmi Melodij morja in sonca 2003, Ko mene več ne bo, pa vseeno nikjer ne gre. »Vedno se je izjemno težko odločiti glede teh skladb, tudi tistih nezmagovalnih, saj ima vsaka zgodba svojo zgodbo. Vse je vezano na neki datum, kaj se je dogajalo in kaj se ni dogajalo, tako v svetu kot Portorožu. Je pa, če strnem, vseeno veliko povezav ravno z našim Portorožem, tako da je tu zagotovo še Dober dan. Ob tem bi rad omenil predvsem Draga Misleja - Mefa, ki dobro ve, kaj kateremu izvajalcu 'sede'. Preprosto pozna glasbenika, kar je po mojem osnova za še boljšo melodijo,« pripoveduje Slavko. Kaj pa nove melodije? »Tudi te bodo, a se ne bi rad zaletaval in delal nekaj na hitro. Še vedno mora biti v ospredju Slavko Ivančić. To je za ljudi bistvenega pomena,« odgovarja glasbena legenda, ki se – ob zaključku letošnjega poletja – potihem pripravlja na svoj koncert v Avditoriju Portorož, skozi katerega bo predstavil tako večne melodije kot tiste nove iz še vedno aktualnega albuma.
Drugačni časi
Čeprav so Primorci, sploh pa Portorožani, navajeni, da so skozi vse leto oblegani z vseh koncev in krajev, v zadnjem letu – zaradi pandemije – ni bilo tako. »To je bil kar velik problem za Portorož, ker smo navajeni na turiste. Čeprav se vedno radi pošalimo, sploh okrog Ljubljančanov, da se ne znajo obnašati, to na koncu ni res. Vsi so oziroma ste dobrodošli v našem Portorožu! Ob vsem tem lahko samo upamo, da ta kriza ne bo trajala večno,« dodaja Slavko, ki ima občutek, da bodo lepši časi vendarle prišli kmalu. In lepi časi so bili tudi dolgo let nazaj, ko je živel še v Crikvenci. Nanjo ima lepe spomine, s tamkajšnjimi domačini pa je še vedno skoraj v vsakodnevni navezi. V tem znanem turističnem središču se je v bistvu začela njegova zgodba. Že pri šestih letih je razmišljal, da bo pevec, oče pa ga je pri tem izjemno podpiral, saj mu je dejal, naj namesto spremljanja nogometa raje sede za klavir in vadi. »Vsak dan sem vadil po štiri ure, nato so bila tu privatna poučevanja, osnovna in srednja šola, akademija ...« se tistih časov spominja Slavko, ki je danes vesel, da je imel takšno podporo v domačem krogu, saj premnogi glasbeniki česa takega nikoli niso imeli. In kot kaže, se bo družinska glasbena tradicija nadaljevala: »Zdaj imam vnukinjo, ki jo ob klavirju z veseljem spremljam. Ona je sicer izbrala flavto, tako da bomo še videli. Vedno ji pravim, naj ne hiti, ampak se uči lepo počasi. Seveda pa so tu še vaje, vaje in še enkrat vaje ...«
Dobra volja
Splošno je tudi znano, da živijo Primorci življenje precej bolj lahkotno kot vsi ostali Slovenci. Pa še sekirajo se ne kaj veliko. Tudi Slavko »potegne črto« in jutro najraje začne ob kavici s pogledom na Bernardin, brez kakršnegakoli hitenja. Nato postori vse, kar je potrebno okrog hiše, pomaga ženi, vmes pa se vse skupaj vrti okrog glasbe. Pa vendarle, kaj je skrivnost dobre volje? »To nam da morje. To je to, kar nas od drugih loči v razmišljanju in vsem ostalem. Tukaj smo nasmejani, življenje živimo 'na easy',« odgovarja vedno nasmejani glasbenik. Pa je sploh kdaj mogoče, da da glasbeni svet na stran? »Žal to ni mogoče, saj vedno razmišljam o tem. Tudi če imam pred tem kakšen nastop, vse skupaj vizualiziram ter si zamislim, kje bo stal kakšen instrument, klavir, kje bom jaz, skratka vse je premišljeno.«
Večna ljubezen
Za konec nikakor ne moremo mimo večne ljubezni – kakopak glasbe, ki je bila ves čas v ospredju najinega pogovora. Pevec z veliko začetnico je vesel, da po vsem tem času ljudje še vedno in izjemno radi poslušajo njegove večne zimzelene uspešnice, kot tudi nove skladbe. Sploh pa je ta odziv, vsaj tako se mu zdi, še večji po hudi nesreči, ki se je zgodila leta 2015 in po kateri doživlja življenje po življenju. To življenje je začutiti v vseh njegovih melodijah, tudi v zadnji skladbi Lahko računaš name. S tem singlom se izvrstni primorski pevec poslavlja od svojega prelomnega albuma Med valovi in oblaki ter ponosno in pokončno zre v prihodnost.
»Uspešnic je toliko, da res težko izluščim le eno ali dve.«
