Otroški program Živ Žav letos praznuje štiri desetletja. Ideja zanj je vzniknila pri Petru Povhu, ki je bil prvi urednik risank, tri desetletja je najlepše risanke za predšolske otroke izbirala Andreja Hafner S., zadnjih pet let ta čast pripada urednici Uredništva otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija Martini Peštaj.
Nekdanji urednik Otroškega in mladinskega programa TV Slovenija Peter Povh je zadovoljen, da je po štirih desetletjih Živ Žav še vedno tako pomemben del otroškega programa na Televiziji Slovenija: »Nikoli si nisem niti mislil niti predstavljal, da bo oddaja 'živela' toliko let in rasla skupaj s toliko generacijami otrok. In da bodo zanjo v najboljšem skrbeli vedno novi sodelavci, ki pa se še kar naprej trudijo, da bi obdržali in tudi presegli že v njenih začetkih dokaj strogo postavljena vsebinska, sporočilna in izvedbena merila. Upam, da bo še dolgo prisotna. Zaradi malih gledalcev.«
Nedeljska jutra
Tej želji se pridružuje tudi Andreja Hafner S., dolgoletna urednica risank: »K risankam me je takrat, pred mnogo leti, nepričakovano prinesla ljubezen do jezika in gledališča. To, da smo z Živ Žavom polnili in bogatili nedeljska jutra zvedavim otrokom, in vrhunske sinhronizacije, ki smo jih ustvarjali, je bilo zame največja draž, ki me je vsa leta vodila in navdihovala pri izbiranju in urejanju risank. Veseli me, da ima Živ Žav še vedno tako pomembno mesto med otroci in njihovimi starši, ki so ga nekoč gledali tudi sami.«
Vsaka generacija svoje
Pred petimi leti je pomembno nalogo izbire risank za najmlajše prevzela Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj TV Slovenija in selektorica risank na TV Slovenija. Kot pravi, ima vsaka generacija otrok svoje najlepše risanke in vsak otrok svoj izbor. »In tako ga že gledanje Živ Žava počasi in z občutkom oblikuje v kritičnega gledalca, ki ve, kaj mu je všeč in kaj ne. Pomembno je, da risanke otroke jemljejo resno, da so zgodbe prikazane z vidika otrok in prikazujejo reči, ki so njim pomembne. Da otrokom odpirajo prostor, kjer se dobro počutijo, jih opogumljajo in navdihujejo ter jim sporočajo, da je čudovito, da so točno takšni, kot so. In če odrasli uvidimo te preproste, a mogočne resnice, bo ta svet za vse nas mnogo lažji in lepši.«
Najkakovostnejše risanke
Da lahko na Televiziji predvajajo določeno risanko, se selektorji, kot je Martina Peštaj, dogovorijo za nakup licenc pri tujih distributerjih, s katerimi se srečujejo na televizijskih sejmih. Običajno si ogromno število risank ogledajo na festivalih in screeningih (ogledih), zadnje čase je to organizirano prek spleta. Nacionalne televizije imajo posebno mesto pri distributerjih, saj si ti tudi želijo, da so najkakovostnejše risanke predvajane ravno na nacionalkah; takšne zato prihranijo posebej za nas. »Pri izbiri risank sem pozorna, da ne vsebujejo nasilja, vsebine pa morajo biti v skladu z našimi vrednotami. Pomembna je tudi animacija, izbiram različne likovne podobe in tehnike animacije, ker verjamem, da se s tem krepi estetski čut otrok,« pravi Martina Peštaj.
Sinhronizacija
Ko risanko dobijo na televizijo, gre v prevajanje, za katero poskrbijo odlični prevajalci za sinhronizacijo. Ta posebni profil prevajalcev obvlada tuji jezik in so izmojstreni v sočni, duhoviti, knjižni slovenščini. Skupaj z urednico se dogovorijo za naslove in imena likov. Potem pridejo na vrsto izjemni gledališki režiserji, ki izključno dramske igralce pozorno vodijo pri filigranski interpretaciji likov, da so te brezhibne, da dolžine povedi likov ustrezajo njihovemu odpiranju ust, da so pesmi odpete z zanosom. Vsak lik je posnet posebej, mojster zvokovne obdelave pa jih na koncu zmiksa v celoto. »Vse naše sinhronizacije so v knjižnem jeziku, saj menimo, da le ta lahko ustrezno spodbuja bujni jezikovni razvoj predšolskih otrok. Sočnost pa prispevajo odlične interpretacije naših najboljših dramskih igralcev,« o obdelavi risank pred predvajanjem pojasnjuje Martina Peštaj.
Kriteriji izbire risank so nespremenjeni že od vsega začetka Živ Žava – liki, s katerimi se otroci povežejo, privlačna, humorna vsebina, ki jo razumejo, ter seveda kakovostna sinhronizacija, ki spodbuja bujni jezikovni razvoj.
Sporočilna zgodba
»Risanke so praviloma prvi stik otroka z mediji in so sodobni vstop v svet domišljije. Otroci nikakor niso zgolj pasivni opazovalci, temveč so nadvse aktivni gledalci, ki srkajo vase, doživljajo, se učijo, ponavljajo, primerjajo, povezujejo. Zato je tudi tako zelo pomembno, kakšne risanke gledajo: kakšna je vsebina, kakšna je estetika, kako so v njej obdelana čustva, kakšen je jezik, interpretacija,« nadaljuje urednica. Strinja se s priporočili zdravstvene stroke, da otroci do drugega leta naj ne bi uživali medijskih vsebin, pravi pa, da je vedno najpomembnejša izbira kakovostnih vsebin, ki so primerne otrokovi starosti, pa tudi, da je ob otroku vsaj na začetku vedno odrasla oseba, ki jih z njim gleda, mu je v oporo in da je to le ena izmed pisane množice aktivnosti, ki jih ima otrok vsak dan na voljo.
Čebelica Maja, Smrkci, Baltazar, Medvedek Uhec, Palček David, Fračji dol, pa Telebajski, Pujsa Pepa, Prihaja Nodi, Mali Timotej, Dinotačke ... Vsakdo ima svojo najljubšo in najlepšo.
