Simpatični upokojenki sta se spoznali prav pred kamerami, in sicer pred tremi leti na snemanju slovenskega filma Korporacija, kjer sta bili statistki. »Nato sva se srečevali na snemanjih različnih oddaj, kjer sva bili statistki. To druženje in prijateljevanje sta se sčasoma utrjevali,« je pojasnila Milica, Bojana pa je dodala, da sta ju združila predvsem skupen hobi in precej podobna miselnost.
Zakaj ste se prijavili v oddajo Vrtnice in vino?
Milica: Na razpis se je prijavila Bojana in po pogovoru je izvedela, da bo treba imeti še nekoga za izmenjavo mnenj, mišljenj in pogledov za komentiranje take oddaje. Pri svojem izboru se je odločila zame, za kar sem ji hvaležna.
Bojana: Prijavo za komentatorko sem oddala predvsem kot svoj velik osebni izziv, da bi mogoče tako premagala tremo, ki me spremlja že od nekdaj. Ob prijavi seveda še nisem vedela, za komentiranje katere oddaje bo šlo.
Kaj o vaši teve avanturi pravijo vaši najbližji?
Milica: Moji najbližji in najdražji so z zanimanjem sprejeli moj novi izziv in rekli, da moram izkoristiti to možnost ter da bom obenem spoznala še delo in delovanje teve hiše od znotraj. Vse te silne priprave, organiziranje dela in vodenje.
Bojana: Mojim najbližjim – ni jih ravno veliko –, ki me res dobro poznajo, je čisto logično, da sem se odločila za takšno avanturo.
Kako težko se je sprostiti v studiu, pred kamerami?
Milica: Glede na to, da nekaj malega že imam izkušenj s kamero, sem mislila, da bo lažje. Pa vendar je bil začetek trd, zakrčen, nesproščen. Zdaj je dosti drugače, saj se z Bojano običajno že pred začetkom oddaje sladko nasmejiva in tako že sproščeni sedeva na kavč.
Bojana: Snemanja mi niso čisto tuja, ker sem kot statistka v treh letih sodelovala pri nekaj projektih, s čimer pa komentiranje oddaje sploh ni primerljivo. To je mnogo bolj zahtevno, kar še vedno opazim po vsakem snemanju. Je pa vsakič nepozabno doživetje.
Pazite, kaj v oddaji govorite, ali poveste vse, kar mislite?
Milica: Program teče, gledava, poslušava, kolikor se da, opazujeva in pri komentiranju prav nič ne olepšujeva, ker potem to ne bi bili midve. Je pa na neki način naporno, ker oddaja zahteva zbranost in potem pridem domov utrujena.
Bojana: Povem vse, kar bi povedala širši družbi, edino kakšnega pridevnika se včasih vzdržim.
Zakaj vam je všeč oddaja Sanjski moški?
Milica: Oddaja je nekaj posebnega, pritegne, je zabavna, sproščujoča, se nasmejiš, odločaš, katera mladenka bi bila primerna kandidatka za Gregorja in zakaj, skratka, oddaja prijetno popestri večer.
Bojana: Verjetno zaradi lastnih izkušenj ne verjamem v možnost rojstva velike ljubezni na tak način, kot se to dogaja v oddaji Sanjski moški, ker pa je moj moto, da upanje nikoli ne umre, si dopuščam možnost, da bo morda tokrat Gregorju uspelo.
V čem se najmanj strinjata, imata različne poglede?
Milica: Že kmalu po začetku se je pokazalo različno mnenje glede poljubljanja. Bojana meni, da je prav in v redu, če se mladi takoj poljubljajo, recimo že na prvem zmenku, jaz pa menim, da ni prav, morda le kakšen »cmokec«, ker mislim, da moraš osebo prej malce spoznati. To sicer vzame nekaj časa, a zaradi tega ni nič zamujenega.
Bojana: Z Mili ob komentiranju oddaje po navadi napovedujeva vsaka svoje izzive, ki jih Gregor pripravlja za dekleta.
Kaj pravite o dekletih iz oddaje?
Milica: Značajsko so različna, vse se trudijo privleči pozornost Gregorja in ga na različne načine osvojiti, ene z manj, druge z več uspeha. So pa vse lepotice, z veliko mero dobrega okusa glede oblačenja. Nekatera »ne šparajo jezika« in dajejo sočne izjave. Morda kakšno dekle niti ne išče moškega, ampak izrablja oddajo za samopromocijo.
Bojana: Po moje niso čisto pristna, vsaka se poskuša na svoj način malo izpostaviti, biti opazna, kar je razumljivo, saj morajo na neki način opozoriti nase in pridobiti Gregorjevo pozornost.
Kakšen je vaš nasvet sanjskemu Gregorju?
Milica: Težko nalogo si je zadal, zato naj si vzame čas. Naj verjame vase in v svoje sposobnosti, naj se zanese na svoje srce in na svojo intuicijo.
Bojana: Nisem privrženec dajanja niti sprejemanja nasvetov, vem pa, da bi v njegovi vlogi dobro sledila sebi in poslušala svoje občutke ob pogovoru, dotiku, objemu in ne nazadnje tudi vonju posameznega dekleta.
Milica
»Zgodnja otroška leta sem preživela v Kamniku, zdaj živim v Ljubljani. Zaposlena sem bila kot tajnica v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo opreme za klimatizacijo. Imam dve hčerki in dva vnuka in to me najbolj osrečuje. V prostem času se ukvarjam predvsem s športom, izpostavila bi ples in plavanje, dolga leta sem tudi kegljala, a sem morala to opustiti zaradi težav s kolenom. Tu so še ljubiteljsko kolesarjenje, sprehod po gozdu, pohodništvo, prebiranje knjig, glasba in veliko druženja s prijatelji.«
Bojana
»Odraščala sem v Tolminu, po srednji šoli sem prišla študirat v Ljubljano. To je še vedno moje sanjsko mesto, v katerem tudi živim. Vedno sem se rada družila, ljudje so mi neke vrste gorivo, sem komunikativna, marsikdo bi dodal, da preveč, ampak mnenja so različna. Seveda je tudi mene doletela največja sreča v življenju, imam sina, ki je moj največji zaklad. Moj zakon je po dveh dekadah zaradi pomanjkanja želje 'po skupnem' usahnil. To je bil moj začetek drugačnega življenja, ki ga še vedno živim. Počnem različne stvari, odvisno od počutja, želje, navdiha: berem, se sprehajam, kolesarim, opazujem ljudi, zaplešem, si kaj zapojem, grem v kino ali na koncert – to trenutno strašno pogrešam – in še marsikaj.«
