Kdor pozna Jasno Kuljaj, ve, da je kot strelka precej živahne narave, vedrega duha in neposrednega jezika. Misli, da ni nič bolj zabavno kot resnica sama, zato vedno prisega nanjo. »Sem se pa z leti že nekoliko umirila in bolj kot borbenost in brezkompromisnost danes cenim sodelovanje, skupne cilje in spravo. To je tisto, kar lahko ta svet vodi naprej,« v uvodu pove priljubljena televizijska voditeljica, s katero smo se tokrat pogovarjali predvsem o zakulisju nepozabne televizijske izkušnje.
Najprej me zanima, kako se drži vaš nos. Sprašujem zaradi tega, ker ste med snemanjem v Budimpešti hudomušno omenili, da so vas ničkolikokrat testirali na covid-19. Koliko je bilo teh posegov s palčko?
Nekje pri petem testiranju sem nehala šteti. Tako da je realna številka nekje med pet do deset testiranj. Sem pa imela vedno srečo, da so mi test opravljali simpatični medicinski delavci in delavke, še posebej moram pohvaliti tiste, ki to opravljajo pri ZD Metelkova v središči Ljubljane, kajti tisti »drive in« poteka kot po tekočem traku, pa so vseeno, kljub stanju na vetru in mrazu, vedno našli kako toplo besedo ali pa se pošalili. Pa verjemite, da vidijo in doživijo marsikaj, še posebej hudo je, ko starši pripeljejo otroka, ki se ustraši te paličice. Moji Anastaziji se k sreči ni bilo treba testirati, a če bi bilo to potrebno, vem, da bi razumela, saj ko ji nekaj razložim, večinoma poskuša razumeti in sprejeti ter sodelovati. Enako kot pri zobozdravniku.
V svetu televizije ste že dolgo, kako bi opisali dokaj nenavadno izkušnjo v šovu Kdo si ti? Zvezde pod masko, kjer dejansko niste vedeli, kdo se skriva pod maskami?
To je bilo edinstveno doživetje še posebej zato, ker se je zgodilo v tem nenavadnem obdobju, ko nam je vsem manjkalo zabave. Glede na delo, ki ga opravljam, sem se načeloma dodobra najedla zabav, a eno leto zatišja je v meni prebudilo takšno lakoto po kakršnikoli zabavi, da sem novico, da bom lahko sodelovala pri takem šovu, sprejela s solzami v očeh. To so bile solze sreče, seveda. (smeh)
Vas je kateri obraz še posebej presenetil, sploh ker poznate premnoge Slovence in Slovenke?
Seveda! Gachev nepremični izraz na obraz, ki pa se tu in tam le otopli in razleze v nasmešek, vreden tisoč karamelic, in seveda Zvezdanin obraz. Tisti, ta osupli, ko nemo strmi predse in vsi čakamo, kaj se bo zgodilo, vihar ali pa morda nič. (smeh) No, da se malce zresnimo, vem, da me sprašujete po tistih, ki so nas zabavali na odru. Dekle Jurija Zrneca, ki je bila zamaskirana v pajkovko, je kar veliko odkritje za splošno javnost, Sanja Grohar se mi zdi izdelana odrska osebnost v kompletu, nikoli pa ne bom pozabila trenutka, ki je gledalcem ostal skrit. V nekem trenutku je babuška padla, saj je zaradi visokih pet izgubila ravnotežje. Takrat nam je bilo precej hudo in tudi malce nelagodno, vsak od nas je želel priskočiti na pomoč, a nas je prehitel Klemen Slakonja, ki je babuško tik pred trdim stikom s tlemi mojstrsko prestregel. No, ko smo ob razkritju maske spoznali, da je to bil Matjaž Javšnik, mi je celotna zadeva šele postala pravzaprav zares smešna. Vem, da to morda ni fer, ampak oprostite, še dandanes se večkrat nasmejim do solz, ko se spomnim na ta trenutek.
V oddaji ste povedali tudi nekaj direktnih in sočnih. Ste tudi sicer direktni v življenju, poveste človeku, kar je treba?
Direktnost je moje drugo ime. Z leti sem spremenila le to, da nisem direktna in neposredna kar vsepovsod in vsepovprek. Če me kaj vprašate, boste dobili konkreten odgovor, brez olepševanj. Ne bom pa solila pameti vsem naokoli, to se mi že davno ne da več. Vse odkar sem spoznala, da jaz najverjetneje nisem ta, ki bo spremenila svet.
Gacho mi je zaupal, da je pokupil kar nekaj stvari na Madžarskem, kaj pa vi? Je po novem kaj madžarskega v vašem domu?
V tistem času so bile trgovine z oblekami v Sloveniji že lep čas zaprte. Občutek, ko sem svobodno hodila po prostranih budimpeških ulicah in zavila v katerokoli trgovino, ki se mi je zljubila, je bil neverjetno osvobajajoč. Uživala sem in si kupila tudi marsikaj novega.
Preden končava zgodbo o šovu … vemo, da prisegate na cviček. Kaj pa madžarska vina, so za kaj?
Vsak večer sem si pri večerji privoščila kakšen deci. Vendar vedno kaj rdečega, nikakor ne njihovega sladkastega tokaja, saj to ni vino po mojem okusu.
»Svet televizije je nekaj, kar je za mojo dušo, pa če mi verjamete ali ne.«
Tik pred koncem smo vas gledali kar tri večere zapored, vsepovsod je bila Jasna. Ste si pa naložili velik križ, kajne? (smeh)
A veste, da je to v nekem trenutku tudi mene zaskrbelo. Ojej, da me ni kar malce preveč na ekranih? Ampak tako je hotelo naključje, da sta se hkrati predvajali obe oddaji, tako Pri Črnem Petru kot Kdo si ti. Kar se tiče napornosti, pa s tem nimam težav, saj to delo resnično opravljam z veseljem oziroma svet televizije je nekaj, kar je za mojo dušo, pa če mi verjamete ali ne.
Ko že govoriva o televiziji, se mi zdi, da ste kot feniks. Pred leti ste bili na vrhuncu kariere, potem vas ni bilo skoraj nikjer, zdaj pa znova tista stara dobra Jasna.
V zadnjih petnajstih letih, kolikor traja moja televizijska kariera, sem se malce umaknila po Na zdravje, nakar sem zanosila in me nekaj časa ni bilo na ekranih. Takrat sem mislila, da je najverjetneje konec s tem. A zgodilo se je, da sem se potem zelo kmalu vrnila, in od takrat naprej, to je zadnjih pet let, snemam neprestano, včasih se vprašam, kako je to možno, a glede projektov lahko rečem, da imam kar srečo. Jaz samo uživam, sploh nimam občutka, da hodim delat.
Vas je v vseh teh letih kdaj zamikala še ena ljubezen – radio, ki vam je dal dobro podlago za vse, kar danes žanjete?
Seveda! Nikoli ne bom pozabila prvih let svoje novinarske kariere, od prve avdicije na Radiu Slovenija do večmesečnega učenja radijskega branja pri najboljših mojstrih … To je bila podlaga za vse, kar je sledilo. Po tem drilu se nisem mogla ničesar ustrašiti, saj mi je ravno to dajalo samozavest, ki jo v tem poslu res potrebuješ. Še bolj kot lep glas ali lep obraz.
Skozi televizijsko obdobje se skoraj niste spremenili. Kakšne žavbe uporabljate in kakšne »praške« si mešate, da ohranjate isti stas in glas?
Povem vam, da pri kozmetiki resnično ne uporabljam nič posebnega, skoraj bi lahko rekla, da milo in vodo in kakšno kremico, ki jo najdete v vsaki trgovini. Vem pa, da tako ne bo šlo v nedogled in da se bo treba malo vzeti v roke in temu posvečati več pozornosti. A zaenkrat se uspem »švercati« brez kakšnih posebnih investicij v obraz. Povem vam skrivnost, dejansko se človek ne sme preveč sekirati. Večkrat je treba zamahniti z roko in si reči, ah, saj ni konec sveta, in vam povem, da se to na koncu pozna tudi na obrazu.
»Z leti sem spremenila le to, da nisem direktna in neposredna kar vsepovsod in vsepovprek.«
